VSL Sklep III Cp 1943/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da zoper sodediče vloži tožbo na ugotovitev, da polovica vseh nepremičnin in premičnin, ki sodijo v zapuščino, predstavlja njen delež na skupnem premoženju (I. točka izreka). Dediča B. A. pa je napotilo na pravdo, da zoper sodedinje uveljavlja zahtevek, da iz naslova skupnega premoženja zakoncev v zapuščino sodijo tudi vrednostni papirji in denarna sredstva na bančnih računih, ki so pisani na ime A. A., pri čemer je delež zapustnika na skupnem premoženju znašal 70 %, delež A. A. pa 30 %; da je na podlagi vlaganj pridobil solastninsko pravico v deležu do 2/5 na nepremičninah X in Y in se ta del premoženja izloči iz zapuščine; da je dedinja C. A. od zapustnika prejela darilo v vrednosti 40.000 EUR in da je dedinja D. D. od zapustnika prejela darilo v vrednosti 50.000 EUR (II. točka izreka). Določilo je rok za vložitev tožb in opozorilo dediča, da bo v primeru nevložitve tožb nadaljevalo z zapuščinskim postopkom (III. točka izreka). Zaradi napotitve na pravdo je zapuščinski postopek prekinilo (IV. točka).

2Zoper izpodbijani sklep se pravočasno pritožuje dedič B. A. in pritožbenem sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Prvotno izpostavlja, da je zapuščinsko sodišče sklep o napotitvi izdalo preuranjeno, saj se dediči do vseh medsebojnih zahtevkov niso uspeli izjaviti. Na zadnji zapuščinski obravnavi mu je sodišče vročilo vlogo dedinj, v kateri so te postavile nov zahtevek (zahtevek za vračunanje daril, ki naj bi jih pritožnik pridobil iz naslova nevrnjenega posojila in omogočanja brezplačne uporabe stanovanja od 2001 dalje), sodišče pa mu ob vročitvi ni postavilo ustreznega roka, v katerem bi se do zahtevka lahko opredelil, zaradi česar mu je bila kršena pravica do izjave. Izdaja sklepa, ki novih zahtevkov dedinj ne zajema, dejansko predstavlja odločitev o nespornosti teh zahtevkov. V kolikor pa bi sodišče o spornih zahtevkih med strankami odločalo z več napotitvenimi sklepi, bi prišlo do nedopustnega zavlačevanja zapuščinskega postopka in kršitve načela hitrosti in ekonomičnosti postopka.

4Napotitev pritožnika na ločeno pravdo glede obsega skupnega premoženja A. A. in zapustnika ter njunih deležev na skupnem premoženju (prva alineja II. točke izreka) je neutemeljena, saj bo privedla do odločanja sodišča o isti stvari v več različnih pravdnih postopkih. Pritožnik bo lahko že v okviru pravde, ki jo bo na podlagi I. točke izreka napotitvenega sklepa sprožila dedinja A. A., uveljavljal vse morebitne zahtevke, ki se tičejo obsega in deležev na skupnem premoženju.

5Neutemeljena je napotitev na pravdo, v kateri naj pritožnik uveljavlja, da je na podlagi vlaganj pridobil solastninsko pravico v deležu do 2/5 na nepremičninah X in Y (druga alineja II. točke izreka), saj je uveljavljal izločitveni zahtevek v deležu do 2/5 na celotni zapustnikovi zapuščini. Zaradi pomanjkljive napotitve bo neutemeljeno obremenjen z izkazovanjem pravnega interesa za ugotovitveno tožbo.

6Nazadnje je napačna tudi napotitev na pravdo z zahtevkom, da je dedinja C. A. od zapustnika za časa njegovega življenja prejela darilo v vrednosti 40.000 EUR (tretja II. točke izreka) in da je dedinja D. D. prejela darilo v vrednosti 50.000 EUR (četrta alineja II. točke izreka), saj dedinji prejema daril nista (obrazloženo) zanikali.

7Na pritožbo je odgovorila dedinja A. A. in predlagala njeno zavrnitev.

8Pritožba je utemeljena.

Glede absolutne kršitve določb pravdnega postopka

9Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na obseg zapuščine, dediče in njihovo pravico do dediščine ter velikost njihovih dednih deležev, bodisi na zapuščinski obravnavi (četrti odstavek 207. člena Zakona o dedovanju - ZD), bodisi z obvestilom, da se lahko o posameznih vprašanjih izjavijo.¹

10V obravnavanem primeru je sodišče vlogo dedinj z dne 18. 6. 2024 pritožniku vročilo neposredno na naroku dne 19. 6. 2024. V vlogi so dedinje postavile nov zahtevek za vračunanje daril, glede katerega se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, prav tako pritožniku ni omogočilo ustreznega roka, v katerem bi se ta do novih navedb lahko izjavil. S tem je pritožniku onemogočilo, da se izreče o navedbah drugih udeležencev postopka in kršilo njegovo pravico do izjave. Postopanje zapuščinskega sodišča je napačno tudi zato, ker sodišče ni ugotavljalo, ali in katera dejstva so v zvezi z novo postavljenim zahtevkov sploh sporna, kar pomeni, da je navedeni sklep izdalo preuranjeno.

11Sodišče bi zato pritožniku moralo dati možnost, da se izjavi o vseh zatrjevanih dejstvih, in šele nato bi bili podani pogoji za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo. Takšno postopanje bi omogočilo tudi dosledno spoštovanje načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka in strankam zagotovilo pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

12Glede na obrazloženo je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka odstavka 339. člena ZPP. Navedeno kršitev bo zapuščinsko sodišče moralo odpraviti v novem postopku tako, da bo pritožniku omogočilo, da bo lahko učinkovito izkoristil svojo pravico do izjave v postopku.

13V nadaljevanju se pritožbeno sodišče na kratko opredeljuje še do ostalih pritožbenih navedb.

Glede prve alineje II. točke izreka

14Sklep o napotitvi na pravdo ni meritoren sklep in sodišče v njem ne opravi dokazne ocene, pač pa na podlagi navedb strank in drugega gradiva v spisu presodi, ali je treba za ugotovitev, kaj sodi v zapuščino in kdo jo deduje, ugotavljati dejstva. Če jih je treba, na podlagi zbranega procesnega gradiva in določb materialnega prava presodi, pravica katerega udeleženca zapuščinskega postopka je manj verjetna ter tega napoti na pravdo ali drug ustrezen postopek.² Zapuščinski sodnik o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zapuščine in dedičev, sam ne sme odločiti. V takšnih primerih mora postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo (210. in 212. člen ZD). Nobenega razloga ali podlage ni, da bi zapuščinsko sodišče presojalo manjšo ali večjo verjetnost navedb pritožnika in dedinje A. A. glede skupnega premoženja zapustnika in slednje, ter le enega od obeh napotilo na pravdo. Oba imata enako pravico, da zahtevata sodno varstvo svoje pravice, ki jo zatrjujeta. Napotitev pritožnika in A. A. na ločeni pravdi glede ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem je v tej fazi postopka ustrezna. Pravdno sodišče pa bo lahko pravdi združilo, če bo do vložitve obeh tožb prišlo, ter bo tako o skupnem premoženju odločalo v enovitem postopku, kar je pravilo, kot pravilno opozarja pritožba.

Glede druge alineje II. točke izreka

15Drži, da iz vloge pritožnika z dne 24. 5. 2024 (list. št. 28 spisa) izhaja, da je ta iz naslova izvedenih vlaganj uveljavljal izločitveni zahtevek na celotni zapuščini, in sicer v ocenjenem deležu do 2/5, medtem, ko iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je pritožnik izločitveni zahtevek uveljavljal le na dveh nepremičninah. Kljub temu ni nobenih ovir, da pritožnik drugih nepremičnin (ali ostalega premoženja), ki jih napotitveni sklep ne vsebuje, ne bi mogel (dodatno) zajeti v svoji tožbi. Na vsebino sklepa o napotitvi namreč ni vezan, v petem odstavku 213. člena ZD je celo izrecno določeno, da tudi v primeru, če napotitve na pravdo ni bilo, ko bi morala biti, lahko stranka o zadevnem zahtevku sproži pravdo.³ Pritožnik torej zaradi dodatnega izkazovanja pravnega interesa ne bi bil v težjem položaj. Kljub navedenemu bo imelo sodišče v novem postopku možnost dosledno upoštevati navedbe pritožnika glede izločitve alikvotnega deleža iz zapustnikovega celotnega premoženja.⁴

Glede tretje in četrte alineje II. točke izreka

16Če med dediči ni spora o obsegu zapustnikovega premoženja, ni podlage in potrebe po napotitvi stranke na pravdo, ki pride v poštev tedaj, ko je med dediči spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino (212. člen ZD).

17Iz podatkov spisa izhaja, da je dedinja D. D. z navedbo, da denarnih sredstev ni prejela od zapustnika, sicer skopo, a ustrezno (obrazloženo in substancirano) nasprotovala zahtevku za vračunanje darila v vrednosti 50.000 EUR, zaradi česar je napotitev v četrti alineji II. točke izreka pravilna.

18Po drugi strani pavšalna navedba dedinje C. A., da "nasprotuje zahtevku za vračunanje daril", ne dosega standarda konkretnega prerekanja navedb o prejemu darila, zato naj v novem postopku sodišče to okoliščino dodatno razjasni ter ponovno odloči o morebitni napotitvi.

Sklepno

19Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zapuščinsko sodišče bo pred ponovnim odločanjem moralo dopolniti postopek, pridobiti izjave udeležencev ter zatrjevana (in sporna) dejstva upoštevati pri izdaji novega sklepa o napotitvi.

¹ Primerjaj: dr. Rijavec, V., v: Dedovanje, procesna ureditev, GV Ljubljana 1999, stran 121.
² Gl. VSL sklep II Cp 1870/2016.
³ Gl. VSL sklep II Cp 1452/99, pa tudi VSL Sklep I Cp 814/2022.
⁴ Kar je skladno sodno prakso pravilo - prim. VSRS II Ips 483/2007, VSL II Cp 2418/2013, I Cp 876/2007, izločitev posamezne stvari pa izjema - prim. VSL I Cp 2114/2010.