VSL Sodba II Cp 26/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

1Sodišče prve stopnje je tožencu z izpodbijano zamudno sodbo naložilo, da mora izprazniti nepremičnino z ID znakom: del stavbe ..., tj. enosobno stanovanje št. ... v ... nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu ..., s pripadajočim balkonom in kletjo, ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožnici v roku 30 dni, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). Tožencu je naložilo plačati pravdne stroške v znesku 183,60 EUR tožnici v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo se je toženec pravočasno pritožil. Trdi, da je nezakonita. Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek s tem, ko je podaljšalo rok za izpraznitev in izročitev stanovanja s 15 dni na 30 dni. Tožbeni zahtevek je v tem delu nesklepčen, ker tožnica ni podala trditvene podlage za določitev 15-dnevnega paricijskega roka. Sodišče bi ji moralo s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Odpoved delovnega razmerja je dokončna, ne pa tudi pravnomočna. Toženec je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani zoper tožnico sprožil individualni delovni spor, ki še ni končan, zato gre pri odpovedi najemnega razmerja za viseč in negotov položaj.

3Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo pravočasno odgovorila. Nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijana sodba je zamudna sodba (318. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)), zato so razlogi za njeno izpodbijanje zakonsko omejeni. Sme se izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi in drugi odstavek 338. člena ZPP), s čimer je bil toženec s pravnim poukom v izpodbijani sodbi tudi seznanjen.

6S pritožbo zoper zamudno sodbo ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz sodbe tako izhaja, da sta dne 12. 2. 2014 pravdni stranki sklenili najemno pogodbo za najem službenega stanovanja, katerega lastnica je tožnica. Pogodba je bila sklenjena za določen čas, in sicer za čas zaposlitve toženca na Ministrstvu za notranje zadeve, v Policiji. V pogodbi je bilo med drugim določeno, da najemna pogodba preneha veljati, če najemniku preneha delovno razmerje pri tožnici. Najemnik mora izročiti stanovanje lastniku naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja. Tožnica je tožencu s sklepom z dne 1. 3. 2023 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja je s sklepom z dne 25. 4. 2023 zavrnila pritožbo toženca zoper sklep o odpovedi pogodbe. Dne 12. 5. 2023 je bil tožencu vročen dokončen sklep Komisije. Tožnica je dne 17. 5. 2023 toženca pozvala, da stanovanje izprazni. Toženec tega ni storil in stanovanje uporablja naprej.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbena očitka (odpravljive) nesklepčnosti tožbe in prekoračitve tožbenega zahtevka nista utemeljena.

8Paricijski rok oziroma prostovoljni rok za izpraznitev in izročitev stanovanja ni obvezna sestavina tožbenega zahtevka¹ (180. člen ZPP) in ne predstavlja dela trditvene podlage tožeče stranke. Paricijski rok je zakonski rok in ga določi sodišče po uradni dolžnosti, ko ugodi dajatvenemu zahtevku.² Do kršitve tretjega odstavka 318. člena ZPP po povedanem ni moglo priti.

9Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev, se določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti (prvi odstavek 313. člena ZPP). Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok (drugi odstavek 313. člena ZPP). Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sledilo predlaganemu paricijskemu roku tožnice 15 dni, ki je sicer v skladu z drugim odstavkom 313. člena ZPP. Določilo je daljši rok 30 dni, ki je v korist toženca, kar sam priznava in na to opozarja tudi tožnica. Svojo odločitev je sodišče obrazložilo in navedlo pravno podlago (13. točka izpodbijane sodbe). Sklicevalo se je na določbo 112. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki ureja odpoved najemnega razmerja in določa, da sodišče določi rok za izselitev, ki pa ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši od 60 dni. S tem, ko je sodišče prve stopnje v sodbi določilo rok 30 dni za izročitev in izpraznitev stanovanja, je ravnalo zakonito in ni prekoračilo tožbenega zahtevka.

10Tudi pritožbene navedbe toženca glede nepravnomočnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi so neutemeljene. Toženec je javni uslužbenec, za katere po 24. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) velja posebna pravna ureditev glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj predvideva pritožbeni postopek pred komisijo kot drugostopenjskim organom.³ Učinkuje dokončna in izvršljiva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 24. člena ZJU).⁴ Glede na to, da je bilo po najemni pogodbi najemno razmerje odvisno od obstoja in trajanja delovnega razmerja, je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v stanovanju prebiva nezakonito, saj je tožencu najemno razmerje prenehalo z dnem vročitve dokončnega sklepa o izredni odpovedi.

11Iz zgoraj povzetih dejstev izhaja, da je sklenjena najemna pogodba predstavljala pravno podlago za prebivanje toženca v stanovanju, s prenehanjem delovnega razmerja pa je bila najemna pogodba odpovedana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec od dne 13. 5. 2023 stanovanje uporablja nezakonito (111. člen SZ-1) in se je dolžan izseliti (112. člen SZ-1), saj je odpadla pravna podlaga za prebivanje toženca v stanovanju.

12Zaradi navedenega in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožnici povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), sam pa nosi svoje stroške postopka. Sodišče je tožnici priznalo 375 odvetniških točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 22/1 OT v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZDOdv) in 7,5 točk za izdatke (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 382,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 229,50 EUR. Toženec je tako dolžan tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje (313. člen ZPP v zvezi s 378. členom OZ) .

¹ Sklep VSL I Cpg 1125/2012.
² Ibidem.
³ Sodba VIII Ips 202/2010.
⁴ Ibidem.