VSL Sklep III Cp 1763/2024

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se ugotovi, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o 1. točki tožbenega zahtevka.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti glede 1. točke tožbenega zahtevka (I. točka izreka) in ugotovilo, da je vrednost spornega predmeta za 2., 3. in 4. točko tožbenega zahtevka najmanj 20.001,00 EUR (II. točka izreka), ter se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o 2., 3. in 4. točki tožbenega zahtevka (III. točka izreka).

2Tožeča stranka s pritožbo izpodbija odločitev v I. točki izreka. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo določila 41. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Čeprav gre za zahtevek na ugotovitev ničnosti dveh različnih pravnih poslov, se oba opirata na enako dejansko podlago (prenos premoženja na zakonca zaradi izogibanja plačil upnikov) in pravno podlago, o ničnosti pravne podlage. Okrajno sodišče zato ni stvarno pristojno za odločanje o nobenem izmed štirih zahtevkov.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka je kot vrednost spornega predmeta v tožbi navedela 8.763,00 EUR in tožbo vložila na Okrajno sodišče v Ljubljani (30. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi pooblastila iz 44. člena ZPP preverilo vrednost spora in v II. točki izreka (ki ni predmet pritožbe) ugotovilo, da je vrednost spora za zahtevke pod točkami 2, 3 in 4 višja 20.000,01 EUR. Sprememba vrednosti spornega predmeta je vplivala na spremembo stvarne pristojnosti za tožbene zahtevke od 2. do vključno 4. točke.

6Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče vrednost spornega predmeta presojati na podlagi določila prvega odstavka 41. člena ZPP, je utemeljen. Tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma o delitvi skupnega premoženja med bivšima zakoncema in tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe o neodplačnem prenosu poslovnega deleža zasledujeta isti cilj, izigrati upnike in zato predstavljata celoto. Ker vsi tožbeni zahtevki temeljijo na enaki pravni in dejanski podlagi, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določila 41. člena ZPP in določiti pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.

7Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da se ugotovi, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku pod točko 1 tožbenega zahtevka. Tudi za odločanje o tem zahtevku, in ne le za odločanje o zahtevkih pod točkami 2, 3 in 4, je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, in sicer Okrožnega sodišča v Ljubljani (46. in 47. člen ZPP).

8Kljub uspehu v pritožbenem postopku tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Končna odločitev je takšna, za kakršno se je pred sodiščem prve stopnje zavzemala tožena stranka, ker je tožeča stranka v tožbi navedla prenizko vrednost spornega predmeta (156. člen ZPP).