VDSS Sklep Psp 217/2024

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 4. 9. 2024 zavrglo.

2Zoper sklep je pritožbo vložila vložnica. V njej navaja, da nikoli ni želela tožbe. Postopanje sodišča jo spravlja v izjemen stres. Meni, da je Center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) ravnal narobe in v neskladju z upravnimi postopki, ko njene pritožbe sploh ni obravnaval, temveč je vlogo po določenem času odstopil v reševanje pristojnemu ministrstvu, le-to pa se je enako izognilo odgovornosti reševanja pritožbe in podajanja odgovora ter zadevo predalo sodišču. V nadaljevanju pritožbe podrobno opisuje postopek, ki je potekal pred CSD. Od navedenega organa ni prejela nobenega odgovora. Prosi za pomoč pri reševanju njene vloge ali vrnitev zadeve v reševanje pristojnim.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)² je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se niti ne da preizkusiti.

5Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dopisom št. ... z dne 21. 10. 2024, sodišču odstopilo vlogo, ki jo je štelo kot pritožbo. Vlogo je omenjeni organ prejel 4. 9. 2024. Iz spremnega dopisa izhaja, da naj bi vložnica podala pritožbo zoper odločbo št. ..., izdano s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev. Vloga je bila odstopljena sodišču na podlagi drugega odstavka 23. člena in petega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).³

6Priložena je bila vloga, ki jo je vložnica poimenovala kot ponovno opozorilo - molk organa. Vložnica v vlogi navaja, da še vedno čaka na odgovor CSD glede priložene prošnje ter da je bila neupravičeno oškodovana in da naj organ napako popravi. Dopis je datiran z 28. 8. 2024. Obenem je bil priložen dopis z dne 29. 5. 2024.

7Sodišče je s sklepom I Ps 1141/2024 z dne 28. 10. 2024 vlogo vrnilo vložnici v popravo. Naložilo ji je, da vlogo (tožbo) ustrezno popravi in popravljeno vrne sodišču v roku 15 dni ter jo tudi opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo. Po preteku roka je sodišče z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 4. 9. 2024 zavrglo.

8Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru nikakor ni šlo za tožbo. Vsebina tožbe je namreč določena v 180. členu ZPP. V konkretnem primeru pa sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi vlogo, ki jo je odstopilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, štelo za tožbo. Posledično tudi ni bilo podlage za popravo tožbe (saj ni šlo za tožbo) in iz enakih razlogov tudi ne za zavrženje tožbe po 108. členu ZPP. Tudi iz vložene pritožbe zoper izpodbijani sklep povsem jasno izhaja, da vložnica ne vlaga tožbe, temveč zahteva, da o njeni vlogi z dne 29. 5. 2024 odloči CSD oziroma drug pristojni organ, ne pa sodišče.

9ZUP v petem odstavku 65. člena določa, da če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti in ga takoj pošlje stranki.

10V konkretnem primeru ne moremo šteti, da ni bilo nobenega dvoma, da je za odločanje pristojno sodišče. Vložnica se je najprej obrnila na CSD, omenjeni organ pa je zadevo posredoval Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi v spremnem dopisu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navaja, da je na podlagi dopisa mogoče sklepati, da gre za pritožbo. Kot je bilo že pojasnjeno, je potrebno vlogo odstopiti sodišču le, če ni nobenega dvoma o tem, da je za sprejem vloge pristojno sodišče. V tej zadevi pa je dvom obstajal, kar nenazadnje izhaja tudi iz spremnega dopisa. Če je vloga nejasna oziroma nepopolna, pa je organ, ki prejme vlogo, dolžan postopati po določbi 67. člena ZUP, ne pa da vlogo odstopi sodišču.

11Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi vložnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 2/2004.
³ Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.