VSC Sklep I Cp 388/2024

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in izdalo začasno odredbo, s katero je nadomestilo pisno soglasje predlagateljice za prepis A. A. na Osnovno šolo ...

Na podlagi dejstev, ki jih je v dokaznem postopku ugotovilo (tudi) s pomočjo mnenja zakonitega udeleženca, je zaključilo, da je zaradi posledic vožnje z ..., kjer A. A. trenutno preživi največ časa, v šolo v ..., kamor je bil vpisan v času izdaje izpodbijanega sklepa, podana ogroženost otroka. Nadalje je zaključilo, da je iz navedenih razlogov prešolanje v šolo na ... v njegovo največjo korist.

2Predlagateljica v treh pritožbah, ki so po vsebini identične, navaja, da je sodišče prve stopnje A. A. nespečnost in preutrujenost neutemeljeno in protispisno pripisalo zgolj njegovi vožnji v šolo. Nasprotni udeleženec je pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe to dejstvo v svojih vlogah pripisoval otrokovemu strahu pred predlagateljico, nato pa je za potrebe izdaje začasne odredbe svoje navedbe spremenil. Nadalje navaja, da je kljub dogovoru obeh strank v tem postopku nasprotni udeleženec prekinil terapijo otroka pri psihologinji, zato je protispisna ugotovitev sodišča, da je nasprotni udeleženec izkazal primerno starševsko skrb. S takšno ugotovitvijo je sodišče prve stopnje poleg tega "prejudiciralo vprašanja", na katera bo morala odgovoriti izvedenka. Predlagateljica v svoji izpovedi ni zanikala otrokove utrujenosti zaradi voženj, vendar je ta po njenem posledica nasilja nasprotnega udeleženca nad otrokom ter visoko konfliktnega odnosa med staršema. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je A. A. slabši učni uspeh in funkcioniranje v šoli zgolj posledica voženj v šolo, čeprav je predlagateljica izpovedala, da so bile tovrstne težave prisotne že prej. A. A. razredničarka po pritožbenih navedbah ne more podati objektivne ocene dejstev. Pritožba opozarja na izpoved nasprotnega udeleženca, da se B.B. zbuja tudi med vikendi, kar dokazuje, da razlog otrokove utrujenosti ni vožnja. Ugotovitev sodišča, da A. A. zaradi voženj v šolo nima časa za izvenšolske dejavnosti, je protispisna. Nasprotni udeleženec se je samovoljno odločil, da otrok ne bo hodil v glasbeno šolo, in ni izrazil namena otroka vpisati v kakšno drugo dejavnost. Ni izkazano, da si otrok izvenšolskih dejavnosti želi.

Pritožba nasprotuje mnenju CSD kot nestrokovnemu. Strokovna delavka se pred izdelavo mnenja ni "obrnila" na predlagateljico in ni poskušala pridobiti novih aktualnih informacij, saj jo zanima zgolj prevlada nad predlagateljico. Po njenem takšna negativen odnos CSD do nje izhaja poročila in mnenja z dne 10. 6. 2024, ki po pritožbenih navedbah glede opisa poteka stikov ne ustreza resnici. Strokovna delavka CSD svojo gonjo proti predlagateljici le še stopnjuje. Mnenje je bilo izdelano dne 22. 8. 2024 (op. p. pri tem predlagateljica glede na podatke spisa očitno misli na mnenje CSD, ki je bilo izdelano za potrebe te začasne odredbe), ko strokovna delavka s predlagateljico več mesecev ni imela stika. Zaskrbljujoče je tudi stališče sodišča, da izdana začasna odredba ne vpliva na izvajanje stikov med predlagateljico in A. A., ker jih že tako nimata, s čimer se pritožba ne strinja. Izdano začasno odredbo predlagateljica vidi kot nadaljnji korak k popolni odtujitvi. Šolanje v ... je še edina otrokova vez z materjo, ker jo lahko na poti v šolo občasno vidi. Čeprav A. A. res odklanja stike z njo, je pomembno, da predlagateljico in njen dom zaznava v svojem življenju s tem, da hodi v šolo v ....

Po pritožbenih navedbah je protispisna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi imel A. A. v ... le enega prijatelja (B. B.), saj je predlagateljica B. B. omenila kot edinega A. A. prijatelja na .... Enako velja za ugotovitev, da bo lahko stike s prijatelji v ... ohranil preko sredstev za elektronsko komuniciranje in občasnimi obiski, saj takšno komuniciranje ali občasni obiski niso bili ugotovljeni. Glede tega sodišče niti ni izvajalo dokazov, podana ni bila niti trditvena podlaga. Prav tako ni podlage za ugotovitev sodišča, da si bo A. A. ustvaril socialno mrežo na .., saj si tam, razen B. B., drugih prijateljev po pritožbenih navedbah ni našel. V zaključku predlagateljica poudarja, da bi bilo treba počakati do izdelave izvedenskega mnenja, ki bo potrdil njene trditve, da nasprotni udeleženec odtujuje A. A. in z njim manipulira. Po njenem gre pri izdani začasni odredbi za tehtanje, ali naj se A. A. olajša pot v šolo za ceno popolne odtujitve od matere.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ) v zvezi z določbama drugega in tretjega odstavka 157. člena DZ. Omenjene določbe sodišču nalagajo izdajo začasne odredbe v primeru ogroženosti otroka, če je ta izkazana z dokaznim standardom verjetnosti. Sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (prvi odstavek 162. člena DZ). Kot materialnopravno podlago je pravilno opredelilo določbe 151. člena DZ, ki določajo, da mora v primeru spora med staršema o izvrševanju starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, o tem odločiti sodišče skladno s koristmi otroka (določbe 7. člena DZ).

Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo del določbe 108. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)¹, po katerem ima mnenje CSD v postopkih za izdajo začasne odredbe v dokaznem smislu položaj izpovedi osebe, ki ima o pravnorelevantnih dejstvih posebno strokovno znanje. Ko gre za ugotavljanje dejstev, ki terjajo posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, ima zaradi navedene določbe mnenje CSD pomen, ki se približuje izvedenskemu mnenju (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).²

5Pritožba sodišču prve stopnje glede več ugotovljenih dejstev očita protispisnost (postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 366. členom ZPP), vendar pri tem v nobenem delu ne obrazloži, v čem naj bi bilo nasprotje med tem, kar je v izpodbijanem sklepu navedeno o tem dejstvu, in med samim spisom. V resnici pritožba z očitkom protispisnosti izpodbija dokazno oceno teh dejstev in s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, do česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.

6Čeprav pri ugotavljanju dejstev v postopku izdaje začasne odredbe velja dokazni standard verjetnosti, mora sodišče mnenje CSD, kolikor se tiče t. i. strokovnih dejstev, ki so bila podlaga za izdano začasno odredbo, dokazno oceniti skladno z merili iz drugega odstavka 254. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 108. členom ZNP-1. Mnenje CSD mora biti jasno, popolno in notranje skladno. Predlagateljica v pritožbi z navedbo, da je strokovna delavka zakonitega udeleženca nestrokovna in pristranska, nasprotuje mnenju CSD (in njegovi dokazni oceni s strani sodišča prve stopnje), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje s stopnjo verjetnosti ugotovilo, (-) da je A. A. zaradi voženj v šolo v ... ogrožen, (-) da je prešolanje A. A. v njegovo največjo korist in v tem okviru tudi, da je njegova želja po prešolanju pristna, (-) ter da oče prepoznava otrokove želje in potrebe.

Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v okviru dokazne ocene mnenja CSD povzelo dve pisni poročili otrokove razredničarke, ki sta glede na njuno vsebino v bistvenem skladni z mnenjem CSD. Dokazna ocena sodišča prve stopnje mnenja CSD je torej celovita, logična in življenjsko sprejemljiva ter je pritožba s svojimi navedbami, ki dejansko predstavljajo zgolj nestrinjanje s strokovnimi ugotovitvami CSD, ne more omajati. Pritožbeno nasprotovanju poročilu CSD v delu, ki se nanaša na opis posameznih stikov, je ostalo na ravni neobrazloženega nestrinjanja, s čimer pravilnosti dokazne ocene mnenja CSD (zlasti) v delu, ki se nanaša na izpodbijano začasno odredbo, ne more načeti. Pritožba ne navede, zakaj bi moral zakoniti udeleženec pred izdajo mnenja glede predlagane začasne odredbe opraviti nove poizvedbe in ponovni razgovor s predlagateljico, zato gre tudi v tem delu za golo nasprotovanje strokovni oceni zakonitega udeleženca. Predlagateljica niti v pritožbi konkretizirano ne navaja dejstev, ki jih CSD pred izdajo mnenja ne bi upošteval, in zaradi katerih bi bilo lahko to drugačno.

7Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, v katerih predlagateljica izpodbija obe pisni poročili razredničarke z navedbo, da ta "ne pozna situacije oziroma jo pozna zgolj iz otrokovega pripovedovanja". Iz vsebine obeh poročil razredničarke jasno izhaja, da se nanašata na otrokovo funkcioniranje v šoli, ki ga je razredničarka neposredno zaznala, kar pomeni, da pritožba tudi s to navedbo ni uspela izpodbiti dokazne ocene mnenja CSD ali obeh razredničarkinih poročil. S tem je neutemeljeno tudi njeno izpodbijanje dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo z izvedbo teh dokazov.

8S pritožbeno navedbo, da je nasprotni udeleženec samovoljno prekinil A. A. terapijo pri psihologinji, predlagateljica smiselno izpodbija ugotovitev, da nasprotni udeleženec prepoznava otrokove potrebe in zanje ustrezno poskrbi, ki temelji na strokovni oceni zakonitega udeleženca in je zato zgolj s tako navedbo glede na dokazni standard, ki velja v tem postopku, ne more izpodbiti.

S takšno ugotovitvijo sodišče prve stopnje tudi ni prejudiciralo odgovorov izvedenca, ki mu jih postavlja sodišče, kot to zmotno razume pritožba, saj mora izvedenec izvedensko mnenje izdelati skladno s pravili svoje stroke, neodvisno od vsebine mnenj zakonitega udeleženca. V določbah DZ ni najti nobene opore za pritožbeno stališče, da sodišče v primeru, ko mora v postopku postaviti tudi izvedenca, v dokaznem postopku (zlasti, ko gre za postopek izreka ukrepov za varstvo koristi otrok) ne sme upoštevati mnenja CSD. Iz določbe 108. člena ZNP-1 izhaja ravno nasprotno.

9Predlagateljica v pritožbi veliko pozornost namenja izpodbijanju (s stopnjo verjetnosti) ugotovljenega dejstva o otrokovi preutrujenosti in nespečnosti, pri čemer kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje ti dve dejstvi napačno pripisalo zgolj vožnji v šolo.

Sodišče prve stopnje je (neizpodbijano) ugotovilo, da A. A. delovni dan (upoštevajoč vožnje) traja od 11 do 12 ur, zato je iz tega izpeljana nadaljnja ugotovitev o njegovi preutrujenosti logična in življenjsko povsem sprejemljiva. Iz izpodbijanega sklepa tudi sicer ni mogoče razbrati, kot si to razlaga pritožnica, da je po ugotovitvah sodišča otrokova utrujenost in nespečnost izključna posledica voženj v šolo, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Nenazadnje predlagateljica celo v pritožbi sama priznava, da je vožnja za A. A. lahko utrujajoča. Za ugotovitev dejstev o preutrujenosti in nespečnosti so navedbe nasprotnega udeleženca iz njegovih vlog oziroma njihovo spreminjaje, na kar še posebej opozarja pritožba, povsem nepomembne. Pritožbene navedbe, da so po predlagateljičinem mnenju "glavni razlogi" za utrujenost očetovo fizično nasilje nad otrokom ter konfliktnost med staršema, predstavljajo zgolj izražanje nestrinjanja z dokazno oceno o razlogih za otrokovo utrujenost, s čimer pa glede na neizpodbijano dejstvo o trajanju A. A. delovnega dne, ne more uspeti. Da bi bili "glavni" razlogi za utrujenost v razlogih, ki jih predlagateljica navaja v pritožbi, iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja.

10Tudi ugotovitev, da otrok nima časa za izvenšolske dejavnosti, izhaja iz neizpodbijane ugotovitve o dolžini otrokovega delovnega dne ter je posledično povsem logična in pravilna. Predlagateljičine navedbe, da je nasprotni udeleženec A. A. samovoljno izpisal iz glasbene šole, oziroma da ni niti izkazano, da izvenšolskih dejavnosti želi, ugotovitve o pomanjkanju časa za izvenšolske dejavnosti že z logičnim sklepanjem ne more izpodbiti.

11Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo, da so vožnje v šolo izključni razlog za padec A. A. šolskega uspeha, kot to v pritožbi neutemeljeno navaja nasprotna udeleženka, zato tudi s takšno navedbo neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz celote razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je utrujenost in nespečnost tudi razlog (torej en od več razlogov) za padec njegovega šolskega uspeha.

12Predlagateljica v pritožbi opozarja na svojo izpoved, po kateri je B. B. edini A. A. prijatelj na ... in ne v ..., in s to navedbo uveljavlja, da je to dejstvo sodišče prve stopnje napačno ugotovilo. S tem izpodbija nadaljnjo ugotovitev sodišča prve stopnje, da si bo A. A. lahko na ... ustvari socialno podporno mrežo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem opozarja, da je sodišče prve stopnje v tem delu zgolj povzemalo izpoved predlagateljice, v dejansko podlago izpodbijane odločbe pa tega dejstva ni vključilo. Ker omenjeno dejstvo ni sestavni del ugotovljenih dejanskih okoliščin, so te pritožbene navedbe za presojo utemeljenosti izpodbijanega sklepa nepomembne.

13Za zaključek o ogroženosti zaradi vsakodnevnih voženj v šolo v ... in nadaljnji zaključek, da je prešolanje v šolo na ... v njegovo največjo korist, je glede na celoto ugotovljenih dejstev povsem nepomembna okoliščina, ali bo A. A. zaradi ohranjanja socialnih stikov v bodočnosti res občasno obiskoval svoje prijatelje v .... Z izpodbijanjem tega dejstva in z očitkom, da sodišče v zvezi s tem ni izvajalo nobenih dokazov, pritožba torej v nobenem primeru ne more uspeti. Enako velja za navedbo, da glede tega ni bilo trditvene podlage, saj lahko sodišče v tovrstnih postopkih dejstva ugotavlja po uradni dolžnosti (7. člen ZNP-1). Sodišče je povsem utemeljeno izrazilo pričakovanje, da si bo A. A. tudi na ... ustvaril socialno mrežo, zato z nasprotovanjem temu dejstvu pritožba prav tako ne more uspeti.

14Pritožba ima sicer prav, da je problematičen zaključek sodišča prve stopnje, da izdana začasna odredba ne bo vplivala na izvajanje stikov med A. A. in predlagateljico zato, ker ti po izpovedi predlagateljice trenutno ne potekajo, vendar to na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

Izdana začasna odredba v konkretnem zadevi namreč predstavlja začasno odločitev sodišča v sporu med udeležencema o izvrševanju starševske skrbi glede kraja otrokovega šolanja in ne začasne odločitve o izvajanju stikov, v tem okviru pa je moralo presoditi, kaj je glede tega vprašanja v otrokovo največjo korist. Takšno presojo je sodišče prve stopnje opravilo pravilno. Pritožbeno sodišče poudarja, da mora sodišče prve stopnje ne glede na kraj otrokovega šolanja, o čemer je odločilo z izpodbijano začasno odredbo, urediti še vprašanje izvajanja stikov z enim oziroma obema staršema, pri čemer pa morata prvenstveno prav starša izkazati ustrezen napor za njihovo vzpostavitev in nemoteno izvajanje.

15Predlagateljica glede na namen izpodbijane začasne odredbe, ki se nanaša zgolj na spremembo kraja šolanja in ne na izvajanje stikov, v zaključku pritožbe zato neutemeljeno navaja, da gre v konkretnem primeru za tehtanje med otrokovo olajšano potjo v šolo in popolno odtujitvijo A. A. od nje. Olajšanje A. A. poti v šolo, ki je nedvomno v njegovo korist, namreč nima prav nobene neposredne in logične povezave z vzpostavitvijo in rednim izvajanjem njunih medsebojnih stikov, ki lahko edino preprečijo s pritožničine strani zatrjevano grozečo popolno odtujitev.

16Ker v pritožbi navedeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu pritožbe ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo se štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (drugi stavek 108. člena ZNP-1).
² Odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 133/2019 in IV Cp 2005/2017, odločba Višjega sodišča v Celju I Cp 324/2024.