UPRS Sodba IV U 45/2024-6

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla kot nepopolno tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), vloženo 22. 12. 2023.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnikova prošnja, ki ji je priložil izjavo, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 17085/2020, seznam odprtih postopkov z dne 23. 6. 2023 in pooblastilo, ni bila popolna. Sodišče je zato 5. 1. 2024 prosilca pozvalo na dopolnitev, da v roku 5 dni poda izjavo o tem, ali je vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ki jo želi izpodbijati in priloži listine ter izjavi, kaj je želel doseči v drugih navedenih postopkih. Hkrati je bil opozorjen, da bo toženka njegovo prošnjo zavrgla, če je v danem roku ne bo dopolnil. Tožnik je na poziv odgovoril 7. 1. 2024 in 9. 1. 2024. Ker je toženka po pregledu prošnje in spisa ugotovila, da prošnja še vedno ni popolna, ga je 4. 3. 2024 ponovno pozvala na dopolnitev prošnje s tem, da izjavi, čemu zaproša za dodelitev BPP v postopku, v katerem mu je že bila dodeljena BPP ter čemu potrebuje BPP v postopkih, ki sta že bila zaključena in pravnomočno končana. Poziv je bil tožnikovemu pooblaščencu vročen 4. 3. 2024. Ker prosilec do izteka roka za dopolnitev in vse do dneva izdaje sklepa na poziv ni odgovoril, je ostala njegova prošnja nepopolna in zato nesposobna za obravnavanje, zato je njegovo prošnjo po drugem odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel.

3Tožnik je zoper odločitev vložil tožbo iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V njej navaja, da je prosilec brezposeln, brez premoženja in je že bil upravičen do BPP. Ne drži, da ne potrebuje BPP, ker bi bili postopki že zaključeni. Prosil je za BPP za štiri postopke, ki so še odprti, in sicer I K 17085/20 OŽ Ljubljana, I K 17380/17 OŽ Ljubljana, 14933/20 OŽ Ljubljana, mladoletniški postopek pred OŽ Celje. Ker ima odprte postopke, ima pravico, da ga v njih zastopa odvetnik po njegovi izbiri. V nadaljevanju povzema določbe 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja prosilca. Navaja še, da če mu BPP za zastopanje ne bo odobrena, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje. Tožnik je bil diskriminiran z drugimi upravičenci do BPP, ki jim je BPP v celoti ugodena in katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnik je bil diskriminiran pri odločanju o pravici do BPP, s tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada (da je brezposeln pek). Tožnik tudi očita, da v odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zakaj je sodišče zavrnilo prošnjo za BPP, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj.

4Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni, tako da v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, kot izbranega odvetnika pa določi T. T. Zahteva tudi povrnitev stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka je sodišču posredovala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, odgovora na tožbo ni podala.

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet presoje v konkretnem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev BPP kot nepopolne, ker je tožnik v določenem roku ni dopolnil na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

8O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Vlogo, s katero se uveljavlja dodelitev BPP, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. Glede te prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev BPP.¹ Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP je treba v prošnji za brezplačno pravno pomoč navesti med drugim tudi podatke o zadevi, za katero želi prosilec pridobiti brezplačno pravno pomoč in navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči.

9V obravnavani zadevi so relevantne ugotovitve iz izpodbijanega sklepa, da prošnja, vložena 22. 12. 2023, ni bila popolna, zato je toženka 6. 1. 2024 ter 4. 3. 2024 tožnika pozvala na njeno dopolnitev. Poziv na dopolnitev v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP je vseboval tudi opozorilo, da bo tožnikova vloga zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena v danem roku. Na prvi poziv, ki je bil pooblaščencu tožnika vročen 6. 1. 2024, je tožnik odgovoril, vendar je bila prošnja še vedno nepopolna. Na drugi poziv, ki je bil pooblaščencu tožnika vročen 4. 3. 2024, tožnik ni odgovoril in torej prošnje ni dopolnil, zato je ta ostala nepopolna. Tem ugotovitvam in zaključkom toženke tožnik v tožbi ne nasprotuje.

10Toženka je svojo odločitev oprla na 67. člen ZUP, ki določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči; organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti; zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu (prvi odstavek). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene; če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo (drugi odstavek).

11Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev BPP in ker kljub pozivu toženke na njeno dopolnitev v danem mu roku in do izdaje izpodbijanega sklepa pomanjkljivosti ni odpravil, česar tožnik v tožbi ne prereka, je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu zakonita. Tožnik je namreč navedel podatke o zadevi (v prošnji je zapisal tri opravilne številke sodnih postopkov, za katere zaproša za BPP; v dopolnitvi z dne 7. 1. 2024 pa še opravilno številko četrtega sodnega postopka), glede navedbe vrste, oblike in obsega brezplačne pomoči pa ob jasni in natančni usmeritvi toženke s pozivom z dne 4. 3. 2024, katere podatke oz. izjave naj tožnik kot prosilec posreduje, iz tožnikove prošnje tudi po presoji sodišča toženka ni mogla razbrati, za kakšna dejanja v kazenskih postopkih tožnik potrebuje BPP in za katera opravila v postopkih potrebuje pomoč odvetnika ter ga je zato tudi utemeljeno pozvala k dopolnitvi prošnje. Tožnikove navedbe v tožbi, da ne drži, da bi bili postopki, za katere je zaprosil za BPP, že zaključeni, so nedopustne tožbene novote. V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Sodišče zato teh navedb, ki jih ni navedel v upravnem postopku, v upravnem sporu pa tudi ne pojasnil, zakaj ne, ni upoštevalo. Sicer pa toženka sklepa niti ni oprla na te trditve.

12Kolikor je tožbene navedbe, "da v odločbi manjkajo razlogi, zakaj je sodišče konkretno zavrnilo prošnjo za BPP prosilke, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj", razumeti kot očitek o nezadostni obrazložitvi izpodbijanega sklepa o zavrženju prošnje kot nepopolne in podani kršitvi določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ta ni utemeljen, saj so v sklepu razlogi toženke navedeni in omogočajo preizkus njegove zakonitosti.

13Sodišče zavrača tudi tožbene navedbe o tem, da naj bi jo toženka pri odločanju o pravici do BPP diskriminirala, saj v konkretni zadevi do odločanja o pravici do BPP sploh ni prišlo, glede na to, da je toženka prošnjo za BPP že v fazi preizkusa formalne popolnosti vloge zavrgla in je vsebinsko ni obravnavala.

14Sodišče ugotavlja, da tožnik ni uspel izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa, ki tudi ni ničen, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev o zavrženju vloge kot nepopolne, med strankama postopka ni bilo sporno, pač pa je bila presoja sodišča na podlagi vložene tožbe omejena predvsem na preizkus procesnih kršitev, kar predstavlja na zakonu utemeljeno in dopustno izjemo od izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu.²

16Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Sodišče še pojasnjuje, da se po šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plača.

¹ Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 1584/2006 z dne 30. 11. 2006.
² Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 114/2020 z dne 17. 11. 2020, sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 58/2020 z dne 19. 4. 2023 in druge.