VSRS Sodba II Ips 17/2024

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrne.

II. Tožeča stranka mora prvi toženki plačati stroške revizijskega postopka v skupnem znesku 1.438,96 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, pod izvršbo.

Ozadje zadeve in dosedanji potek postopka

1V tej zadevi je sporno plačilo odškodnine, ki jo terja tožnik iz naslova škodnega dogodka, ko se je kot član prostovoljnega gasilskega društva poškodoval pri gašenju požara v gospodarskem poslopju. Tožnik je vložil tožbo zoper tretjo toženko Prostovoljno gasilsko društvo ..., katerega član je bil v času škodnega dogodka, zoper drugo toženko Občino ..., ki je ustanoviteljica gasilskega društva kot obvezne lokalne javne službe ter zoper prvo toženko Zavarovalnico ..., d. d., pri kateri je imela občina sklenjeno zavarovanje odškodninske odgovornosti.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini 21.006,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in naložilo tožniku, da tožencem povrne pravdne stroške. V zvezi s pasivno legitimacijo prve toženke je zaključilo, da je ta podana, ker je imela druga toženka sklenjeno zavarovanje odgovornosti. S tem je bila zavarovana za nastalo škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu.

3Pritožbeno sodišče je ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je z vmesno sodbo po temelju ugodilo tožbenemu zahtevku. Glede pasivne legitimacije prve tožene stranke se je sklicevalo na zaključke prvostopenjskega sodišča.

Dopustitev revizije

4S sklepom št. II DoR 346/2023, izdanim dne 16. 11. 2023, je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede dveh, med seboj povezanih vprašanj. Prvo se glasi: "Ali bi nižji sodišči pri odločanju o zavarovalnem kritju morali upoštevati 6. točko 4. odstavka 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti 0-01/14? ?" Drugo vprašanje je naslednje: "Ali je pravilno materialno pravno stališče nižjih sodišč o solidarni odgovornosti drugo tožene (ter posledično prvo tožene stranke kot odgovornostne zavarovalnice) in tretje tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik kot član prostovoljnega gasilskega društva utrpel pri izvajanju nalog in aktivnosti društva?"

Povzetek revizijskih navedb in odgovora na revizijo

5Revidentka navaja, da v obravnavani zadevi med občino in gasilskim društvom ne gre za obvezno zavarovanje. Zato sme zavarovalnica z določbami splošnih pogojev določiti, da je zavarovalno kritje za določene nevarnosti podano samo ob dodatnem dogovoru in ob plačilu dodatne premije. Tak pogoj je bil določen v 6. točki 4. odstavka 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti O-01/14 (v nadaljevanju Pogoji), ki ga sodišči nižjih stopenj nista upoštevali. Tožnik uveljavlja škodo kot član društva zoper gasilsko društvo in občino, ki je zavezana na svojem teritoriju vzpostaviti in organizirati gasilsko službo. Kot prostovoljni gasilec in član društva ni tretja oseba v smislu določb Pogojev. Konkretni dejanski stan se zato prilega položaju iz 6. točke 4. odstavka 13. člena Pogojev. Ker se druga toženka ni posebej dogovorila in dodatno plačala premije, sklenjeno zavarovanje ne zajema tudi kritja škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva. Zahtevek zoper revidentko je zato neutemeljen. Napačen je tudi zaključek pritožbenega sodišča glede solidarne odgovornosti tožencev. Solidarna obveznost se praviloma ne domneva, ampak mora zanjo obstajati nek pravni temelj. V konkretnem primeru pa Zakon o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas) ne vzpostavlja solidarne odgovornosti. Prav tako ni mogoče uporabiti določbe 187. člena Obligacijske zakonika (v nadaljevanju OZ), saj druga toženka ni z ničemer soprisevala k nastanku škode. Delovanje gasilskega društva je podobno izvajanju gospodarske javne službe, kjer velja, da je odgovornost koncedenta za škodo, povzročeno s strani koncesionarja, subsidirana (53. člen Zakon o gospodarskih javnih službah; v nadaljevanju ZGJS).

6Tožnik v odgovoru na revizijo trdi, da so revidentkine navedbe v zvezi s 13. členom Pogojev revizijska novota, saj je prva toženka izključitev zavarovalnega kritja po splošnih pogojih zatrjevala zgolj z vidika lokacijske in lastninske omejitve prostorov in predmetov. Razen tega se 13. člen pogojev nanaša na prireditvena, kulturna in druga društva ne pa na gasilska društva. Ta imajo poseben položaj, ker temeljijo na zakonski obvezi občin, da zagotavljajo dejavnost gasilstva. Tožnik nadalje trdi, da načelo pogodbene svobode pri zavarovalnih pogodbah ni absolutno, ampak je omejeno z načelom vestnosti in poštenja, pogodbenim namenom in pričakovanji glede obsega zavarovalnega kritja.V zvezi s solidarno odgovornostjo tožnik trdi, da so nepomembne revizijske navedbe o izostali zakonski določitvi solidarne odgovornosti, saj ta temelji na dejstvu, da je občina dolžna zagotoviti izvajanje gasilstva, urediti zavarovanja in financirati gasilsko dejavnost. Tožnik zavrača analogno uporabo določb ZGJS, saj se te nanašajo na koncesionarje in jih zato ni mogoče širiti na razmerje med drugo toženko in tretjim tožencem.

7Na revizijo sta odgovorila tudi druga toženka in tretji toženec, vsak s svojim odgovorom, a z identično vsebino. Njuna odgovora se z revizijskimi navedbami, s katerimi naj bi polemizirala, sploh ne ukvarjata. Zato tudi revizijsko sodišče, na te navedbe ne bo posebej odgovarjalo.

Dejanski okvir spora

8Dejanski okvir, pomemben za odločitev o reviziji, začrtujejo naslednje točke:

‒ Tožnik se je dne 16. 7. 2017 kot prostovoljni gasilec poškodoval pri gašenju požara v stanovanjskem objektu.

‒ Druga toženka Občina ... (tudi ustanoviteljica prostovoljnega gasilskega društva, katerega član je bil tožnik) je imela pri prvi toženki sklenjeno premoženjsko zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz dejavnosti zavarovanca.

‒ Zavarovalna pogodba je bila sklenjena v skladu s Pogoji, ki vsebujejo tudi določbo, ki se glasi: "Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, obsega zavarovanje tudi odgovornost […] za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva".

9Revizija je utemeljena.

Izhodišča presoje:

10Prvo revizijsko vprašanje naslavlja problem razlage Pogojev. Splošni pogoji so avtonomen pravni vir, ki skupaj s postavljenim pravom in sodniškim pravom (ustaljeno sodno prakso) ter uveljavljenimi spoznanji pravne vede tvorijo podlago odločitve v konkretnem primeru. Vrhovno sodišče je tako že izreklo, da so "[v]sebina zavarovalne pogodbe in splošni pogoji kot njen sestavni del […] (primarno) materialno pravo, ki v razmerju med oškodovancem in zavarovalnico narekuje presojo, ali je zavarovalni primer nastal in kakšna oziroma kolikšna škoda je krita."¹ Naloga revizijskega sodišča je razlaga teh Pogojev, konkretno določbe 6. točke četrtega odstavka 13. člena. Stališče tožnika v odgovoru na revizijo, da pomeni revizijsko sklicevanje na omenjene določbe Pogojev, katerih razlaga je predmet dopuščenega revizijskega vprašanja, nedovoljeno revizijsko novoto, je zato že v izhodišču napačno. Ne samo, da je bila revizija dopuščena prav glede upoštevnosti teh določb, Pogoji, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, tvorijo materialnopravno podlago spora. Prva toženka (v tem postopku revidentka) je že v odgovoru na tožbo navajala, da je imela druga toženka (Občina ...) s prvo toženko sklenjeno zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz dejavnosti zavarovanca. Prav to pa sedaj uveljavlja v reviziji, namreč, da škoda, ki je nastala tožniku kot gasilcu pri gašenju požara, ni škoda tretje osebe, ki bi bila krita z zavarovalno pogodbo, sklenjeno med prvo in drugo toženko, temveč škoda člana društva, torej osebe, preko katere zavarovanec opravlja dejavnost. To vprašanje je jedro spora in sklep št. II DoR 346/2023 revizijskemu sodišču nalaga, da nanj odgovori.

11Ena od nalog občine je zagotavljanje organiziranosti, opremljanja in delovanja gasilstva, pri čemer se opravljanje operativnih nalog gasilstva zagotavlja preko gasilskih organizacij (prvi in tretji odstavek 6. člena Zakona o gasilstvu, v nadaljevanju ZGas²). Dejstvo, da občina to nalogo dejansko opravlja preko gasilskih organizacij, ji ne jemlje položaja nosilca dejavnosti. Drugače kot pri koncesijskem razmerju, ki temelji na pogodbi, je opravljanje operativnih nalog gasilstva, ki so izvirno v domeni občine, dano gasilskim organizacijam, ki pa jih, kot je to v konkretnem primeru, prav s tem namenom ustanovi občina. Zato za odškodninsko odgovornost ne pride v pošev ZGJS, za kar si prizadeva revidentka, temveč splošne določbe odškodninskega prava, med njimi 149.-153. člen in prvi odstavek 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

12Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da je občina odškodninsko odgovorna za škodo, ki nastane prostovoljnemu gasilcu, ki se je poškodoval na državni kombinirani terenski praktični vaji.³ Njena odgovornost je objektivna (149. in 150. člen OZ) in solidarna (prvi odstavek 186. člena OZ), pri čemer "solidarnost odškodninske odgovornosti temelji na skupnem (povezanem) opravljanju nevarne dejavnosti, iz katere izvira škoda".⁴ Odgovornost občine za škodo, ki jo med intervencijo utrpijo prostovoljni gasilci, izhaja tudi iz četrtega odstavka 26. člena ZGas, po katerem lahko občina za prostovoljne gasilce zagotavlja tudi dodatne oblike zavarovanja.⁵ Določba je pomembna, ker z jasnim podtonom nakazuje na zavarovalni interes občine za dodatno zavarovanje (poleg tistega, ki je neposredno urejeno v 26. členu ZGas).⁶ Interes občine za dodatno zavarovanje je lahko le v predpostavki, da je tudi sama odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo prostovoljni gasilec utrpi med intervencijo. V nasprotnem bi bila omenjena določba nesmiselna. Čemu bi imela občina možnost zavarovati svojo odškodninsko odgovornost, če odškodninsko sploh ne bi bila odgovorna.

13Druga toženka (Občina ...) je s prvo toženko (Zavarovalnico ...) sklenila pogodbo o zavarovanju splošne in delodajalčeve odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz dejavnosti zavarovanca. Sestavni del te pogodbe so Pogoji. Temeljno pravilo razlage splošnih pogojev, ki pomenijo samo podvrsto pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini, pripravljeni ali predlagani s strani ene od strank, je vsebovano v 83. členu OZ.

14Po tem pravilu je treba nejasna določila pogodbe, v tem primeru splošnih pogojev, ki jih je vnaprej pripravila prav prva toženka, razlagati v korist druge stranke, torej zavarovanke (druge toženke/tretjega toženca). Aktivacija pravila contra proferentem je odvisna od stopnje (ne)jasnosti odločilnega določila splošnih pogojev. V tem primeru je to določba 6. točke četrtega odstavka 13. člena Pogojev, po kateri obsega zavarovanje odgovornost za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva samo, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija. Sporna določba se namreč glasi: "Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, obsega zavarovanje tudi odgovornost […] za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva."

15Omejitve zavarovalnega jamstva določi zavarovalnica. Vendar morajo te omejitve izpolnjevati standard jasnosti. Biti morajo biti takšne, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva.⁷ Obseg zavarovalnega jamstva mora biti do te mere jasen, da ga je mogoče (enopomensko) opredeliti bodisi po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v prvem odstavku 82. člena OZ, bodisi z uporabo drugih metod razlage.⁸

Presoja konkretnega primera:

16Omenjena določba Pogojev je sicer sporna. Vendar nikakor nejasna. Zavarovanje odgovornosti druge tožene stranke (Občine ...) za škodo, ki jo utrpijo člani društva, v tem primeru tožnik kot prostovoljni gasilec, bi moralo biti posebej dogovorjeno; obračunana bi morala biti tudi dodatna premija. Določba je jasna in enoznačna ter razen preprostega sklepanja z nasprotnim razlogovanjem (a contrario) ne zahteva nadaljnjih razlagalnih naporov, zlasti ne takih, ki bi presegali "primarno obvezno razlagalno pravilo". Jezikovnemu sporočilu spornih določb pritrjuje tudi skupen namen pogodbenikov. Ta je jasno izražen že v samem poimenovanju zavarovalne pogodbe kot "premoženjsko zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu". Predmet zavarovanja je torej odgovornost za škodo tretjih oseb. Da tretje osebe niso tisti, ki za zavarovanca izvajajo dejavnost, ni treba posebej utemeljevati.

17Tudi tretji odstavek 13. člena Pogojev, na katerega se v odgovoru na revizijo sklicuje tožnik, v sporočilo četrtega odstavka ne vnaša razlagalne nejasnosti. Oba odstavka tvorita celoto in vodita do jasnega razlagalnega zaključka, da se četrti odstavek nanaša na vse oblike zavarovanja odgovornosti društev, tudi gasilskih. Določba tretjega odstavka je usmerjena v aktivnosti društva, iz katerih nastanejo odškodninski zahtevki, in se v mejah, ki jih začrtuje predmet urejanja (aktivnosti, značilne za gasilska društva: vaje, reševalna dela in pomoč), kot specialna, značilna za dejavnost gasilskih društev, usmerja na ta društva, medtem ko se četrti odstavek kot splošna omejitev zavarovanja odgovornosti nanaša na oškodovance (in ne na aktivnosti, iz katerih izvira odškodninska odgovornost). Ta določba je splošna, nanaša se na vsa društva, tudi gasilska in pomeni naslednje: Da bi bila poleg zavarovanja odgovornosti tretjim osebam z zavarovanjem krita tudi odgovornost za škodo članov društva, mora biti sklenjen poseben dogovor in obračunana dodatna premija.

18Določba 6. točke četrtega odstavka 13. člena Pogojev, ki za zavarovanje odgovornosti za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju dejavnosti društva, zahteva poseben dogovor in obračun dodatne premije, pa hkrati pomeni, da je trditveno in dokazno breme, da je bila zavarovana tudi odgovornost za tako škodo, na strani njega (člana društva) - oškodovanca. On je namreč tisti, ki mora kot upravičenec do direktne tožbe zoper zavarovalnico (965. člen OZ) poleg odškodninske odgovornosti zavarovanca dokazati tudi obstoj in vsebino zavarovalnega kritja.⁹ Ker ob dejstvu, da je tudi zavarovalna pogodba poimenovana kot zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, tega ni niti zatrjeval, je njegova tožba zoper prvo toženko nesklepčna.

Odgovor na prvo revizijsko vprašanje in odločitev o reviziji:

19Odgovor na prvo revizijsko vprašanje je torej pozitiven. Določbe 6. točke četrtega odstavka 13. člena Pogojev namreč izključujejo zavarovanje odgovornosti za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju dejavnosti društva, če to ni v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija. Ker tak odgovor narekuje ugoditev reviziji in zavrnitev zahtevka zoper revidentko (prvi odstavek 380. člena ZPP), se revizijskemu sodišču ni bilo treba posebej ukvarjati z vprašanjem solidarne odgovornosti za tožnikovo škodo.

Odločitev o stroških postopka

20Ker je bila revizija uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka je zato dolžna prvi toženki povrniti stroške revizijskega postopka v skupnem znesku 1.438,96 EUR.

Sestava senata in glasovanje

21Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Gl. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS) II Ips 29/2023 z dne 3. 10. 2022, tč. 10.
² Uradni list RS št. št. 71/93.
³ Gl. sodbo II Ips 249/2012 z dne 22. 5. 2014.
⁴ Prav tam, tč. 9.
⁵ Četrti odstavek 26. člena ZGas se glasi: "Občina lahko za prostovoljne gasilce zagotavlja tudi dodatne oblike zavarovanja." Sicer je prostovoljni gasilec, ki se med intervencijo poškoduje, zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prvi odstavek 26. člena ZGas).
⁶ Zavarovalni interes pomeni interes zavarovanca, da ne nastane zavarovalni primer, ker bi mu sicer nastala kakšna premoženjska izguba (prvi odstavek 948. člena OZ). Ko gre za občino, bi bila ta premoženjska izguba njena odškodninska obveznost do prostovoljnega gasilca, ki se je poškodoval med intervencijo.
⁷ Gl. sodbo VS RS II Ips 44/2018 z dne 28. 3. 2019, tč. 21; sklep II Ips 178/2018 z dne 8. 8.2019, tč. 17; sodbo II Ips 140/2019 z dne 12. 6. 2020, tč. 25.
⁸ N. Plavšak v M. Juhart, N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del) 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 499.
⁹ Gl. sodbo VS RS II Ips 29/2023, tč. 10, kjer je med drugim navedeno: "Tretji kot oškodovanec vstopi v zavarovalno razmerje v trenutku nastanka zavarovalnega primera in ima kot upravičenec lastno pravico in direktno tožbo do zavarovalnice, vendar le v obsegu, ki ga določa zavarovalna pogodba."