VDSS Sklep Psp 138/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 12. 8. 2022 in odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 3. 6. 2022. Nadalje je odločilo, da tožena stranka krije stroške postopka v celoti.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z argumentacijo sodišča, da bi bilo v tožnikovem primeru treba upoštevati 53. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD-E),¹ ne pa 8.a člen Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD).² 53. člen ZUTD-E se nanaša le na pravice, ki so določene v 58. členu ZUTD. Vodenje v evidenci brezposelnih oseb pa ne predstavlja pravice po ZUTD, za katero bi se uporabila prehodna določba 53. člena ZUTD-E. V tožnikovem primeru je potrebno uporabiti prehodno določbo prvega odstavka 54. člena ZUTD-E, ki je določila 4-mesečni zamik začetka teka 12-mesečnega roka iz prvega odstavka novega 8.a člena zakona, in sicer za vse brezposelne osebe, ki so bile, pred začetkom teka roka iz 8.a člena ZUTD, že vpisana v evidenci brezposelnih oseb. Za vse ostale brezposelne osebe pa je 12-mesečni rok za opravo izpita iz slovenskega jezika začel teči od dneva prijave v evidenco brezposelnih oseb, in sicer na podlagi prvega odstavka 8.a člena ZUTD. Nadalje še navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tem, ko je v tožnikovem primeru uporabila 8.a člen ZUTD, kršila ustavno prepoved retroaktivnosti. V skladu z 8. členom ZUTD, ki opredeljuje, kdo se lahko šteje za brezposelno osebo, je eden od pogojev tudi aktivno iskanje zaposlitve (k čemur se je tožnik zavezal ob vpisu v evidenco brezposelnih oseb). V konkretnem primeru je dolžnost tožnika kot brezposelne osebe, da pogoj aktivnega iskanja zaposlitve izkaže z opravo izpita iz slovenskega jezika na A1 ravni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje v celoti pravilno utemeljilo in obrazložilo prvostopenjsko sodbo. Pravilno je tudi utemeljilo, da je v tej zadevi potrebno upoštevati 53. člen ZUTD-E. Tožnik se sklicuje na načelo varstva zaupanja v pravo ter navaja, da je že veliko let voden v evidenci brezposelnih oseb, da je že leta 1986 opravljal preizkus za delovodjo v podjetju A. in da ima hude zdravstvene težave. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Obenem priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5O tožnikovi pritožbi je pritožbeno sodišče enkrat že odločilo s sodbo opr. št. Psp 182/2023 z dne 21. 12. 2023. Z njo je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 8. 2022 in odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 3. 6. 2022 zavrne. Odločilo je tudi, da stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in stroške odgovora na pritožbo krije proračun RS.

6V revizijskem postopku je Vrhovno sodišče RS tožnikovi reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Obenem je odločilo, da se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo. Revizijsko sodišče je na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ izpodbijano sodbo preizkusilo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. S tem v zvezi ugotavlja, da je sodišče druge stopnje spregledalo tožnikove navedbe o opravičljivih zdravstvenih razlogih, zaradi katerih ni opravil zahtevanega izpita in s tem izkazal znanja slovenskega jezika. V drugem odstavku 8.a člena ZUTD so namreč določeni primeri, ko se rok iz prvega odstavka 8.a člena ZUTD prekine. Med drugim so določeni opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec. Tek roka pa se nadaljuje po prenehanju obstoja navedenih opravičljivih razlogov. Revizijsko sodišče opozarja, da se je potrebno opredeliti tudi do tožnikovih navedb o opravičljivih razlogih.

7Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče v zvezi z uporabo materialnega prava. Iz sodbe Psp 182/2023 izhaja, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o retroaktivni uporabi ZUTD-E. Tožnik je bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb. V tem primeru ne gre za pravico, kot so le-te taksativno določene v 58. členu ZUTD. Določba 8.a člena ZUTD ni posegla v tožnikove pravice. Glede na navedeno ni mogoče uporabiti določbe 53. člena ZUTD-E, ki govori o dokončanju postopkov glede vlog, ki so bile vložene pred uveljavitvijo ZUTD-E. Določba 8.a člena zakona se nanaša tudi na brezposelne osebe, ki so bile ob začetku uporabe že vpisana v evidenco brezposelnih oseb. Za brezposelne osebe, ki se šele vpišejo za opravo izpita iz slovenskega jezika velja rok 12 mesecev po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Za tožnika, ki je že bil vpisan v evidenco brezposelnih oseb, pa velja rok 12 mesecev + 4 mesece (prvi odstavek 54. člena ZUTD-E).

8Ker pa se je tožnik pred sodiščem prve stopnje skliceval tudi na zdravstvene razloge, zaradi katerih naj ne bi bil zmožen opraviti izpita, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je omenjeno vprašanje pred sodiščem prve stopnje ostalo nerazčiščeno. Sodišče prve stopnje je zaradi razjasnitve dejanskega stanja sicer postavilo izvedenski organ. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je bil tožnik do 12. 8. 2022 sposoben opraviti izobraževanje - tečaj in izpit iz znanja slovenskega jezika. Na podano izvedensko mnenje je tožnik podal pripombe. Sodišče pa se do njegovih pripomb ni opredelilo. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi pojasnjuje (5. točka obrazložitve), da je bilo v sporu odločilno vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, zato sodišče kot nepotrebnih ni izvajalo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič in tudi ni izvajalo dokazov z izvedencem psihološke stroke in klinične psihologije ter s strokovnjakom za kardiovaskularne bolezni.

9Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanje, ali je bil tožnik glede na njegovo zdravstveno stanje zmožen opravljati tečaj in izpit iz slovenskega jezika in s tem v zvezi ali obstajajo razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve po drugem odstavku 8.a člena ZUTD. Po stališču sodišča prve stopnje omenjeno naj ne bi bilo relevantno za odločitev v tej zadevi. Sodba torej glede navedenega vprašanja ne vsebuje razlogov. Zaradi navedenega je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP na katero pritožbeno sodišče, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti. Sodbe namreč v tem delu ni mogoče preizkusiti.

10Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 354. člena ZPP in 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje bo z izvedbo dokazov razčistilo, ali so v relevantnem obdobju obstajali opravičljivi razlogi za to, da tožnik ni predložil dokazila o znanju slovenskega jezika. Po izvedenem dokaznem postopku in dokazni oceni vseh dokazov, bo sodišče prve stopnje ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ter odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku.

11Pritožbeno sodišče kršitve določb postopka glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti. Kršitev mora odpraviti sodišče prve stopnje s tem, da izvede ustrezne dokaze ter napravi dokazno oceno in odločitev obrazloži, kot je bilo že pojasnjeno. Prevzemanje vloge sodišča prve stopnje ni namen določbe 354. člena oziroma 355. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi, ko si nasproti stojita dve ustavni pravici in sicer pravica do sojenja v razumnem roku, ki je določena v 23. členu Ustave Republike Slovenije in pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, je treba dati prednost pravici do pritožbe.

12Glede stroškov postopka pa je pritožbeno sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da so nadaljnji stroški postopka. Gre za stroške revizijskega postopka, kot tudi stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

¹ Ur. l. RS, št. 75/2019.
² Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.