VSL Sklep II Cp 1538/2024

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v točki 2 izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda utemeljen (točka I izreka). V točki II je odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom A., enota B., za čas enega leta od dneva sprejema. V točki 3 je odločilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

2Pritožbo vlaga socialnovarstveni zavod, v katerega naj bi bil nameščen nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v točki II. Opozarja, da ga predlagatelj ni zaprosil za mnenje o izpolnjevanju pogojev in možnosti sprejema. Podana je kršitev tretjega odstavka 75. člena ZDZdr¹. Navaja, da je na varovanem oddelku zavoda nastanjenih 15 oseb (125 % zasedenost), na seznamu čakajočih za sprejem s sklepom sodišča je 11 oseb (6 žensk in 5 moških). Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni oseb na čakanju v varovanem oddelku, so zmotne. Pritožnik redno sporoča stanje na varovanem oddelku Ministrstvu za solidarno prihodnost. Nazadnje je poročal o stanju na oddelku dne 2. 9. 2024 (kapaciteta oddelka je 12 oseb, nastanitev - 15 oseb, skupno število čakajočih na sprejem po sklepu sodišča - 11, prvi nerealizirani sklep za osebo moškega spola je iz leta 2023). Nasprotnega udeleženca ne more sprejeti zaradi prezasedenosti, specifične strukture uporabnikov (uporabnik s hudimi vedenjskimi motnjami in agresivnostjo do drugih uporabnikov in zaposlenih) ter kadrovskega pomanjkanja. Nasprotnemu udeležencu ne more nuditi storitev, ki bi jih potreboval. Nastanjen bi bil na hodniku varovanega oddelka. Njemu in ostalim stanovalcem na varovanem oddelku bi bile kršene človekove pravice. Zakon ne določa, da morajo biti osebe nastanjene v verificiranem oddelku, pač pa v varovanem oddelku. S takimi oddelki razpolagajo tudi drugi posebni oziroma kombinirani socialnovarstveni zavodi.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu predlagatelja (socialnovarstvenega zavoda, v katerem je 52-letni nasprotni udeleženec nameščen od junija 2023) za njegov sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve. Pritožbi je treba pritrditi, da sodišče prve stopnje ni opravilo postopka skladno z določbami 73. do 79. člena ZDZdr. Ugotovilo je, da predlog predlagatelja ni bil popoln. Kot pravilno opozarja pritožba, ni bilo pridobljeno oziroma predloženo mnenje socialnovarstvenega zavoda (tretji odstavek 75. člena ZDZdr). Sodišče je predlagatelja sicer pozvalo k dopolnitvi predloga². Čeprav predlagatelj predloga ni dopolnil, je s postopkom nadaljevalo. Pred odločitvijo pa niti samo ni pridobilo mnenja socialnovarstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta, kot mu nalaga 79. člen ZDZdr. Ugotovitve na strani 6 sklepa, da se je za izbrani socialnovarstveni zavod (v nadaljevanju: SVZ) odločilo upoštevajoč predlog predlagatelja, nimajo podlage v podatkih spisa. Predlagatelj takega (konkretiziranega) predloga ni podal.

5Ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve na podlagi 75. člena v zvezi s 74. členom ZDZdr, ki jih je sodišče povzelo na strani 3 izpodbijanega sklepa, pritožba ne nasprotuje. Z izvedenko psihiatrične stroke je sodišče ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo - hud psihoorganski sindrom. Zaradi njega so prisotne hude kognitivne spremembe (stanje nasprotnega udeleženca je na stopnji globoke demence), spremenjeno je čustvovanje in vedenje (agresivnost, huda agitacija, nekontrolirano vedenje), s katerim ogroža sebe, druge in povzroča materialno škodo. Potrebuje 24-urno varstvo, nadzor in pomoč. Njegovo zdravstveno stanje se ne bo bistveno popravilo. Poškodba možganov je trajna. Ogrožanje in škodovanje je v povezavi z duševno motnjo. Zaradi nje ima nasprotni udeleženec moteno presojo realnosti in ne obvladuje svojega ravnanja. Izvedenka je podala mnenje, da zdravljenje ni mogoče. Prav tako nasprotni udeleženec ne more bivati doma, ker potrebuje 24-urno varstvo, nadzor in pomoč. Dosedanji ukrepi pri predlagatelju na odprtem oddelku niso prinesli izboljšav vedenjskih težav, zato je izvedenka predlagala namestitev v varovanem oddelku SVZ za dobo enega leta.

6Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme, ter o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena (79. člen ZDZdr).

7Ne more biti dvoma, da so prostorske zmožnosti pritožnika omejene in trenutno zapolnjene, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Samo zaradi zasedenosti primernih SVZ sodišče predloga za namestitev osebe, ki potrebuje namestitev v varovanem oddelku, ne bi smelo zavrniti. Vendar pritožba upravičeno opozarja, da je sodišče sprejelo izpodbijano odločitev najmanj preuranjeno, pri čemer je nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, da je najbolj primeren socialnovarstveni zavod za nasprotnega udeleženca prav pritožnik.

8V nasprotju z mnenjem izvedenke, ki je podala mnenje, da so za nastanitev nasprotnega udeleženca primerni vsi SVZ, ki imajo varovane oddelke, se je sodišče omejilo na tehtanje (namestitvenih) možnosti v štirih SVZ z varovanimi oddelki za osebe z več motnjami³. Po šestem odstavku 5.a člena ZDZdr se v socialnovarstvenih zavodih glede na potrebe odraslih organizirajo tri vrste varovanih oddelkov: - varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju; - varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju), na katere se je v nasprotju z mnenjem izvedenke izključno omejilo sodišče prve stopnje; in - varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor (varovani oddelek za osebe z upadom kognitivnih funkcij).

9Sodišče ni podalo jasnih ugotovitev in razlogov, katera vrsta varovanih oddelkov, ki jih predvideva zakon, je z vidika ugotovljenih potreb nasprotnega udeleženca zanj najprimernejša. Nakazuje se, da je napačno odločilo o pogoju iz 6. alineje 74. člena ZDZdr. Izbiro SVZ je opravilo brez konkretnega predloga predlagatelja, v nasprotju z mnenjem izvedenke in v nasprotju z 79. členom ZDZdr, saj pred odločitvijo ni pridobilo mnenja nobenega SVZ, niti pritožnika kot izbranega zavoda ne. Sklep je torej obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP⁴ v zvezi z 42. členom ZNP-1⁵ in 30. členom ZDZdr. Pravilno je tudi pritožbeno opozorilo, da je sodišče zmotno ugotovilo in kot odločilni razlog za izbiro zavoda upoštevalo podatke o čakalnih vrstah na sprejem v SVZ po sklepih sodišč. Pritožbeno sodišče je preverilo pritožbene trditve z vpogledom v Evidenco socialnovarstvenih zavodov, pri katerih so organizirani varovani oddelki, dostopno na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost RS. Zadnji podatki kažejo, da so vsi štirje varovani oddelki v SVZ, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, res prezasedeni. Ne drži pa ugotovitev sodišča, da pri pritožniku ni oseb na čakanju za sprejem v varovani oddelek. 20. 9. 2024 je na sprejem v varovani oddelek pritožnika po sklepih sodišč čakalo 11 oseb in je nasprotna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu zmotna.

10Ugotovljene procesne kršitve ter nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je narekovalo razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ugotovljenih procesnih kršitev oziroma manjkajočih razlogov za sprejeto odločitev ne more nadomeščati pritožbeno sodišče. Glede na naravo stvari tudi ne more samo dopolnjevati postopka. V nasprotnem primeru bi prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe. V primeru nove odločitve (da je potrebna namestitev v drug zavod), bi bila slednjemu odvzeta pravica do pritožbe. Vrnitev zadeve v nov postopek po presoji pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravice udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v prvi vrsti natančneje ugotoviti, katera vrsta varovanega oddelka po šestem odstavku 5.a člena ZDZdr je najprimernejša za namestitev nasprotnega udeleženca. Upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera bo moralo nato ugotoviti, kateri zavod bi bil zanj najprimernejši. Pri tem niso relevantni le podatki o zasedenosti posameznega zavoda, pač pa tudi druge okoliščine (na primer želje in osebne okoliščine osebe, morebitni predlogi najbližjih oseb - 79. člen ZDZdr), ki jih sodišče niti še ni ugotavljalo. Pred odločitvijo bo moralo pridobiti tudi mnenje določenega SVZ, nato pa sprejeto odločitev natančno in popolno obrazložiti, da jo bo mogoče vsebinsko preizkusiti. Opozoriti je treba še na oblikovanje izreka. Če bo ponovno ugotovilo, da je določeni zavod prezaseden, bo moralo določiti, da je slednji dolžan sprejeti osebo ob sprostitvi prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sklepih sodišč. Presoditi pa bo moralo nadalje še, če zaradi prezasedenosti določenega zavoda nasprotni udeleženec potrebuje začasno namestitev v nadomestnem varovanem zavodu oziroma pojasniti, zakaj to ni potrebno⁶.

¹ Zakon o duševnem zdravju, Ur. list RS, št. 77/2008 s spremembami.
² Sklep na red. št. 2 spisa.
³ To je: SVZ C., Dom D., Dom E. in Dom A. - Enota B.
⁴ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 29/1999 s spremembami.
⁵ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
⁶ Primerjaj VSL I Cp 1430/2023 z dne 11. 8. 2023.