VSL Sklep I Cpg 278/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Tožnica s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi neveljavnost posojilne pogodbe z dne 27. 5. 2019, neveljavnost vknjižbe hipoteke, izvedene na podlagi te posojilne pogodbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom hipoteke. Nadalje zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila drugo toženca in tretje toženke za vpis lastninske pravice Republike Slovenije (RS) na več nepremičninah in povračilo pravdnih stroškov. Postavila je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za razvezo prodajne pogodbe.

2Po vložitvi tožbe je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe, da se drugo tožencu in tretje toženki prepove odtujitev in obremenitev njunih deležev na več nepremičninah v k.o. A., B., C., D. in E. Okrožno sodišče v Novem mestu, pred katerim je bila vložena tožba in predlog za izdajo začasne odredbe, je predlogu tožnice sledilo in s sklepom I Pg 69/2023 z dne 13. 7. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je:

- drugo tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev njenega deleža do ¼ na naslednjih nepremičninah: parc. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, vse k.o. A., parc. št. 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, vse k.o. B., parc. št. 24, 25, 26, 27, 28, vse k.o. D. in parc. št. 29, 30, obe k.o. E.;

- tretje toženki prepovedalo odtujitev in obremenitev njenega deleža do ¼ na istih nepremičninah: parc. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, vse k.o. A., parc. št. 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, vse k.o. B., parc. št. 24, 25, 26, 27, 28, vse k.o. D. in parc. št. 29, 30, obe k.o. E.

3Sodišče je ugotovilo, da je tožnica izkazala verjetnost obstoja svoje terjatve. Drugi toženec in tretje toženka sta dediča prodajalke F. F., ki je dne 14. 9. 2019 na Upravno enoto Novo mesto (UE NM) podala ponudbo za prodajo spornih nepremičnin v deležu do ½ za ceno 1.081.168,25 EUR. UE NM je pred objavo ponudbe skladno s 47. členom Zakona o gozdovih (ZG) obvestila tožnico o prodaji kompleksa nepremičnin, večjem od 30 hektarov, tožnica pa je v 30 dnevnem roku podala izjavo, da uveljavlja predkupno pravico in sprejema prodajalkino ponudbo za vsa zemljišča iz ponudbe. UE NM je z odločbo z dne 4. 9. 2019 odobrila prodajo navedenih nepremičnin tožnici. Odločba je bila potrjena v upravnem sporu s sodbo Upravnega sodišča RS I U 2038/2019 z dne 15. 12. 2022, s katero je sodišče potrdilo, da so izpolnjeni vsi pogoji v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice po 47. členu ZG in 21. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Kljub temu, da se v tem primeru šteje, da je bila prodajna pogodba sklenjena, ko je UE NM prejela izjavo tožnice o sprejemu ponudbe in uveljavljanju predkupne pravice, pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote, prodajalka tožnici ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, ampak je še pred pravnomočnostjo odločbe UE NM nepremičnine obremenila. Prodajalka je po oceni sodišča prve stopnje želela zaobiti zakonske določbe o predkupni pravici in onemogočiti prodajno nepremičnin tožnici, zaradi česar obstaja verjetnost, da je bila izpodbijana posojilna pogodba sklenjena z namenom izigrati tožnico in je posledično nična zaradi nedopustne podlage. V zvezi s preostalimi pogoji za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi s stopnjo verjetnosti ugotovilo nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj sta drugi toženec in tretje toženka nepremičnine obremenila s hipoteko, sprožila nepravdni postopek delitve solastnine in ponovno poskusila odtujiti nepremičnine, na kar kaže dne 29. 6. 2023 vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Drugi toženec in tretje toženka pa naj z izdajo začasne odredbe tudi ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Brez zavarovanja bo uveljavitev terjatve tožnice praktično onemogočena, sploh ker je že vpisana zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice, drugi toženec in tretje toženka pa bosta v primeru neutemeljenosti tožbenega zahtevka nepremičnine še vedno lahko prodala oziroma obremenila, le z določenim časovnim zamikom.

4Zoper sklep začasni odredbi so toženci vložili ugovor iz vseh ugovornih razlogov in predlagali zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. Hkrati so vložili ugovor krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Novem mestu, kateremu je sodišče sledilo in se s sklepom z dne 30. 10. 2023 izreklo za krajevno nepristojno ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Nadaljnji ugovorni postopek, v katerem sta si pravdni stranki izmenjali še po dve vlogi (tožnica odgovor na ugovor in pripravljalno vlogo, toženci pa prvo in drugo pripravljalno vlogo) je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To sodišče je po opravljenem naroku z izpodbijanim sklepom ugovor tožencev zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo (I. točka), o stroških postopka zavarovanja pa bo odločalo ob končni odločitvi (II. točka izreka).

Pritožba

5Zoper sklep so se pritožili toženci, iz vseh pritožbenih razlogov, ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi ugovoru in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnjo v ponovno odločanje pred drugim sodnikom in na civilnem oddelku, kamor vsebinsko sodi.

6Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

7Pritožba je utemeljena.

Glede kršitve pravice do zakonitega sodnika

8Izpodbijani sklep je bil izdan v gospodarskem sporu. Tožnica in prvo toženka sta gospodarski družbi (d. o. o.), zaradi česar veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Drugi toženec in tretja toženka sta sicer fizični osebi, vendar je potrebno uporabiti določbo 484. člena ZPP, po kateri pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena tega zakona kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe. Toženci so v ugovoru krajevne pristojnosti sami navajali, da ne gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, ne glede na to, da se eden izmed zahtevkov nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja oziroma izbris hipoteke (kot posledici neveljavnosti pogodbe). Temu je Okrožno sodišče v Novem mestu sledilo in se s sklepom z dne 30. 10. 2023 izreklo za krajevno nepristojno za obravnavanje predmetnega gospodarskega spora ter zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zoper ta sklep se nobena stranka ni pritožila.

9Drugi odstavek 23. člena Ustave RS (Ustava) določa, da lahko sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Pritožniki ne zatrjujejo, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, ne bi bila določena skladno z (vnaprejšnjimi) pravili Zakona o sodiščih (ZS), Sodnega reda (SR) in letnega razporeda dela sodnikov. Vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča sam po sebi ne vpliva niti na pristojnost sodišča niti na pravila postopka. Zato tudi morebiten napačen vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega (naravnega) sodnika. Pritožba ne navaja, da bi sodišče prve stopnje uporabilo kakšno določbo, ki jo sodišče sme uporabiti samo v gospodarskih sporih¹. Glede pristojnosti pa so toženci v svojem ugovoru krajevne pristojnosti sami zatrjevali, da je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani in se zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 30. 10. 2023 niso pritožili.

10Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da zatrjevana kršitev postopka v tem delu ni podana.

Presoja ostalih pritožbenih razlogov

11Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki predstavlja odločitev o ugovoru pritožnikov zoper sklep o začasni odredbi, do ugovornih navedb sploh ni vsebinsko opredelilo. Pri tem gre za takšne ugovorne trditve, ki niso očitno nepomembne in bi jih sodišče prve stopnje moralo vsebinsko pretehtati.

12Toženci so v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi podali obsežne navedbe, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist tretje osebe, še posebej ker glede na tožbene navedbe tožnica sploh ni stranka prodajne pogodbe, saj je predkupno pravico uveljavljala v imenu in za račun RS. Nadalje so toženci utemeljevali, da tožnica ob prodaji nepremičnin sploh ni imela predkupne pravice na podlagi ZG, ker ni šlo samo za gozdove, ampak tudi za kmetijska in stavbna zemljišča (problem prodaje sklopa). Novela ZKZ-G to rešuje z novim 23.a členom ZKZ, vendar se ta uporablja šele od 13. 4. 2022, sporna prodaja pa je bila v letu 2019. Poleg tega so toženci zatrjevali, da je tožnica morebitno predkupno pravico napačno uveljavljala, ker se po njihovem prepričanju smiselna uporaba ZKZ ne nanaša na uveljavljanje predkupne pravice po tretjem odstavku 47. člena ZG, posledično pa bi tožnica morala skladno s pravili Obligacijskega zakonika (OZ) o predkupni pravici ob sprejemu ponudbe hkrati plačati kupnino oziroma dati zadostno zavarovanje. Posojilna pogodba in na njeni podlagi vpisana hipoteka po navedbah tožencev ne onemogočata prodaje. Toženci so podali tudi konkretne navedbe glede škode zaradi izdane začasne odredbe, pri čemer so se sklicevali na to, da je že sedaj razlika v dejanski vrednosti kupnine 22 % vrednosti nepremičnin oziroma 235.694,73 EUR (revalorizacija), kar je za drugo toženca in tretje toženko kot fizični osebi visok znesek. V okviru ugovornega postopka so toženci v prvi pripravljalni vlogi poudarili, da upravno sodišče v odločbi glede odobritve pravnega posla ni presojalo veljavnosti prodajne pogodbe z vidika pravilnega uveljavljanja zakonite predkupne pravice, da je bil predmet prodaje le solastniški delež ½ nepremičnin in da je predkupno pravico kot solastnica imela le prva toženka. V drugi pripravljalni vlogi pa tudi, da tožnica nima predkupne pravice po ZG na solastniških deležih, sicer pa določba tretjega odstavka 47. člena ZG krši Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).

13Drži pritožbena navedba, da je sodišče v delu obrazložitve izpodbijanega sklepa glede aktivne legitimacije le povzelo navedbe tožencev (točka 5. obrazložitve) in navedbe tožnice (točka 6. obrazložitve), umanjkala pa je presoja sodišča. Sodišče prve stopnje se tako do ugovora aktivne legitimacije tožnice za tožbeni zahtevek sploh ni opredelilo Točke 3. do 20. izpodbijanega sklepa predstavljajo zgolj povzemanje navedb strank. V poglavju „Odločitev o ugovoru“ presoje ugovora aktivne legitimacije ni. Ker tožnica (Slovenski državni gozdovi d. o. o.) s tožbenim zahtevkom zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist RS in ne v svojo korist, je presoja ugovora aktivne legitimacije potrebna.

14Pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, ki jih opredeljuje 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je sodišče presojalo v poglavju „Odločitev o ugovoru, Glede obstoja verjetnosti terjatev“, ki se dejansko nanaša ne samo na obstoj predpostavke verjetnosti terjatev po prvem odstavku 272. členu ZIZ, ampak tudi na obstoj predpostavke nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (25. točka obrazložitve) in alternativne predpostavke, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (33. in 34. točka obrazložitve). Vendar pa tudi del obrazložitve izpodbijanega sklepa z naslovom „Odločitev o ugovoru“ (točke 21. do 35.) dejansko ne predstavlja presoje ugovora tožencev zoper sklep o začasni odredbi, saj tudi v tem delu ni nobene vsebinske presoje ugovornih razlogov, ampak prepis obrazložitve sklepa o začasni odredbi, ki je bil izdan pred vročitvijo predloga za izdajo začasne odredbi tožencem – v nekoliko spremenjenem vrstnem redu, z nekaj izpuščenimi odstavki in malenkost dodanimi stavki².

15V tem postopku zavarovanja kontradiktornost ni bila zagotovljena pred izdajo začasne odredbe, ampak šele naknadno z vložitvijo ugovora zoper prvostopenjsko odločitev, kar je skladno z določbami ZIZ in stališči Ustavnega sodišča (Up 498/08 z dne 15. 4. 2008). Je pa zato še toliko bolj potrebno oziroma nujno, da se sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim odloča o ugovoru tožencev zoper sklep o začasni odredbi, do ugovornih navedb tudi opredeli. V nasprotnem primeru, če sklep o ugovoru predstavlja le prepis navedb strank in nato v delu, ki naj bi predstavljal obrazložitev odločitve o ugovoru le prepis sklepa o začasni odredbi, je načelo kontradiktornosti dejansko izvotljeno. Ker je bila začasna odredba izdana brez predhodne izvedbe kontradiktornega postopka, se mora sodišče v fazi ugovornega postopka še posebej skrbno opredeliti do ugovornih navedb in utemeljiti, zakaj meni, da so pogoji za izdajo začasne odredbe kljub temu podani. Toženci so v ugovoru zoper izdano začasno odredbo vendar obširno grajali razloge tako glede verjetnosti obstoja terjatve kot tudi drugih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, te ugovorne navedbe so dopustne in za odločitev pomembne, v izpodbijanem sklepu pa o njih ni najti razlogov. Sodišče prve stopnje je le prepisalo (prekopiralo) sklep o začasni odredbi, ki je bil izdan brez predhodne izjave tožencev, ki so jo lahko podali šele v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi. Tožencem je bila v ugovornem postopku sicer zagotovljena možnost, da so lahko predstavili svoje argumente in dokaze ter se izjavili glede navedb in dokazov nasprotne stranke; ni pa sodišče njihovih navedb, ki so pomembne za odločitev, presodilo ter svoje dejanske in pravne zaključke s tem v zvezi (ustrezno) obrazložilo. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pojasnilo, da pravica do poštenega obravnavanja po prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) zahteva, da mora biti iz sodne odločbe razvidno, da se je sodišče z argumenti stranke ukvarjalo in da ne ostane dvom, ali jih je morda enostavno spregledalo (Yanakiev proti Bolgariji, 40476/98, 10. 8. 2006).³ Iz izpodbijanega sklepa to ni razvidno.

16Iz 22. člena Ustave izhaja dolžnost sodišča, da pretehta navedbe strank in na podlagi enakopravno izvedenega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi odločbe z razlogi za svojo odločitev seznani stranke⁴. Ustavno sodišče RS je v novejši odločbi Up-97/20-27 z dne 4. 4. 2024 poudarilo, da iz dosedanje ustavnosodne presoje izhaja, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Zahteva po obrazloženi sodni odločbi po eni strani izhaja iz pravice stranke do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki strankam zagotavlja, da se v postopkih pred sodišči in drugimi organi v kontradiktornem postopku izjavijo glede okoliščin, pomembnih za odločitev, ter podajo svoja pravna naziranja. Obveznost sodišča, ki logično izhaja iz te pravice stranke, je, da se z navedbami strank seznani, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih morda ni enostavno prezrlo. Dolžnost obrazložiti sodno odločbo pa ni le sestavina pravice stranke do izjavljanja, temveč je tudi samostojna razsežnost pravice do poštenega postopka. Pravica do obrazložene sodne odločbe ima torej tudi samostojno naravo, ki izhaja iz 22. člena Ustave. Ustavnopravni pomen obrazložitve namreč ni le v manifestaciji tega, da je sodišče izpolnilo svojo obveznost slišati. Njena izvirna vrednost je v zagotavljanju uvida v razloge za odločitev samega po sebi, in to predvsem stranki, ki v postopku odločanja o svoji pravici, obveznosti oziroma pravnem interesu ni bila uspešna. V tem se kaže avtonomna narava obrazloženosti kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega postopka, ki je prav tako eden od vidikov enakega varstva pravice iz 22. člena Ustave. Obrazložena sodna odločba je torej bistveni del poštenega sodnega postopka, sodišče pa mora z njo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.⁵

17Ugovori tožencev v zvezi s predpostavkami za izdajo začasne odredbe niso očitno nepomembni in bi se moralo sodišče prve stopnje do njih opredeliti. Ker tega ni storilo, je tožencem odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženci so omenjeno kršitev sicer napačno označili kot kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar to na presojo utemeljenosti pritožbe ne vpliva, ker je pravna kvalifikacija s pritožbo uveljavljane kršitve pridržana sodišču. Iz navedenih razlogov je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče ni odredilo ponovnega odločanja pred drugim sodnikom sodišča prve stopnje v smislu 356. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ, ker kršitev pravice do zakonitega sodnika ni podana, drugih razlogov za odreditev ponovnega odločanja pred drugim sodnikom pa pritožniki ne zatrjujejo.

18Pritožbeno sodišče navedenih kršitev ne more samo odpraviti, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe. Prvič bi se sodišče namreč šele v pritožbi opredelilo do ugovornih navedb. Takšna odločitev tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj gre za postopek odločanja o začasni odredbi, ki je nujen postopek.

19V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do navedb pravdnih strank v ugovornem postopku in jih z dokaznim standardom verjetnosti tudi vsebinsko pretehtati (ne le prepisati bodisi navedbe strank bodisi sklep o začasni odredbi).

20Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

¹ Prim. sodbo VSL I Cpg 778/2011 z dne 14. 3. 2012.
² - 21. točka: prepis 5., 6. in 9. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 22. točki: sklicevanje na 19. točko obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 23. točka: prepis 10. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 24. točka: prepis 11. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi, z dostavkom,
- 25. točka: prepis 13. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi, z dostavkom,
- 26. točka: prepis 15. in 16. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 27. točka: prepis 17. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 28. točka: prepis 18. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 29. točka: prepis 19. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi v tistem delu, ki ni bil prepisana že v 22. točki,
- 30. točka: prepis 21. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 31. točka: prepis 22. točke (brez prvega stavka) in 23. točke (brez prvih dveh stavkov) ter 24. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 32. točka: prepis 25. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi.
- 33. točka: prepis 27. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi,
- 34. točka: prepis 28. točke obrazložitve sklepa o začasni odredbi in dostavek.
³ A. Galič, Pravica do izjavljanja in pravica do enakega obravnavanja v novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten 1/2014, str. 84.
⁴ Odločba USRS Up 498/08 z dne 15. 4. 2008.
⁵ 19. in 20 točka obrazložitve odločbe USRS št. Up-97/20-27 z dne 4. 4. 2024.