VSRS Sklep II DoR 40/2024

Predlog se zavrne.

1V obravnavanem sporu je sodišče prve stopnje odločilo, da skupno premoženje pravdnih strank predstavlja le ena nepremičnina, tožničin delež na njej znaša 65 %, delež toženca pa 35 %. Slednjemu je sodišče naložilo tudi plačilo 787,66 EUR tožničinih pravdnih stroškov. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in v izpodbijanih delih, ki se nanašajo na ugotovitev višine deležev in stroške postopka, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Toženec je predlagal dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

1Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo (predvsem določbo 59. člena ZZZDR), ko sta določili, da je delež tožeče stranke na skupnem premoženju 65/100, delež tožene stranke pa 35/100, pri čemer sta upoštevali višji vložek posebnega premoženja tožeče stranke v skupno premoženje, nista pa pravilno upoštevali višjega prispevka tožene stranke, ki je imela višje dohodke iz dela in ki je vlagala v skupno premoženje nefinančni prispevek - svoje delo, ki je specializirano in tako fizično znatno doprinesla k izgradnji in obnovi objekta, ki se je iz vikenda (počitniške hiše) spremenil v stanovanjsko hišo?

2Ali je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo določbo 243. člena ZPP ter poseglo v pravico do izjave tožene stranke, ker je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca gradbene stroke in ogledom na kraju samem, ki bi ga opravil izvedenec in naj bi ugotovil potek prenove hiše glede na stanje in vrednost nepremičnine ob nakupu in vrednost opravljene prenove, saj le-to, vsaj po mnenju sodišča, za odločitev v tem sporu ni bistveno?

3Ali sta v obravnavanem primeru sodišči prve in druge stopnje nepravilno uporabili ustaljeno stališče sodne prakse (cit.) "spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun prihodkov in odhodkov oz. vložkov določenega premoženja v skupno premoženje, ampak je celovita ocena vseh prispevkov zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev", ker nista upoštevali kot okoliščin, ki utemeljujejo višji prispevek tožene stranke k skupnemu premoženju, vračanje uslug prijateljem za pomoč pri dozidavi in obnovi hiše in nefinančni prispevek tožene stranke k povečanju skupnega premoženja v obliki dela, pri čemer je bilo delo tožene stranke specializirano in je fizično izdatno prispevalo k dozidavi in obnovi hiše, temveč le višji finančni vložek posebnega premoženja tožeče stranke v skupno premoženje?

4Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili ustavno pravico do poštenega sojenja, ker svojih odločitev glede določitve višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju nista v zadostni meri obrazložili, predvsem ni razvidno, zakaj so tožeči stranki določili višji delež na skupnem premoženju, kot je zakonsko domnevan, pri čemer nista ustrezno pojasnili, kako sta primerjali vrednost vložka posebnega premoženja tožene stranke v skupno premoženje na eni strani in na drugi strani vrednost nefinančnega prispevka tožene stranke (v obliki dela) v skupno premoženje?

5Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodne odločbe v delu, ki se nanaša na primerjavo prispevkov pravdnih strank v skupno premoženje in vložkov posebnega premoženja v skupno premoženje, ni mogoče preizkusiti?

3Predlog ni utemeljen.

4Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).