VSRS Sklep II DoR 495/2023

Predlog se zavrne.

1Tožnik je skupaj s sedaj že pokojno materjo (po kateri je podedoval premoženje, ki izvira iz denacionalizacije) pri upravni enoti vložil zahtevo za denacionalizacijo sporne nepremičnin. Zahtevala sta vračilo celotne parcele v naravi. Upravičencema večji del nepremičnine ni bil vrnjen v naravi, saj je bilo v postopku denacionalizacije ugotovljeno, da je pozidan s pokritim športnim objektom (teniškim igriščem). Po drugem odstavku 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je zato obstajala dejanska ovira za vračilo nepremičnine v naravi. Zoper krajevno skupnost in občino je tožnik vložil tožbo, katere predmet je bil civilni delikt oziroma domnevno protipravno ravnanje prve toženke. Trdil je, da je prva toženka z izgradnjo teniških igrišč po uveljavitvi ZDen preprečila vrnitev parcele v denacionalizacijskem postopku v naravi, s čimer je kršila 88. člen ZDen, in tožniku povzročila škodo v višini tržne vrednosti te parcele, druga toženka pa subsidiarno odgovarja za obveznosti prve toženke.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za solidarno plačilo 476.400,48 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali lokacijsko dovoljenje velja kot akt oddaje za gradnjo v smislu 32. člena ZDen? 2. Ali v smislu izjeme iz 32. člena ZDen za gradnjo teniških igrišč zadostuje, če je bilo zemljišče oddano za gradnjo nečesa drugega, konkretno balinišča? 3. Kako obravnavati izpolnjenost pogojev za dopustnost gradnje po uveljavitvi ZDen na zemljišču, glede katerega po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, v primeru kasnejše razparcelacije tega zemljišča. Ali z vidika 88. člena ZDen in splošne prepovedi gradnje na nepremičnini, glede katere po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, ker bi to po 32. členu ZDen onemogočalo vrnitev v naravi, po sprejetju ZDen razparcelirani del nepremičnine, ki je v postopku vračanja, deli usodo prvotne nepremičnine ali ga je treba pri presoji dopustnosti gradnje obravnavati samostojno, in torej presojati, ali je zemljišče v tem (razparceliranem) delu bilo pozidano oziroma oddano za gradnjo tudi na tem območju? 4. Ali nepredvidljivost škode izključuje protipravnost kot elementa odškodninske odgovornosti?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).