VSRS Sodba XI Ips 89124/2023

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom I Kpd 89124/2023 z dne 6. 12. 2023 zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odredila pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom I Ks 89124/2023 z dne 29. 12. 2023 zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno.

2Obdolženčev zagovornik je zoper izpodbijani pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve ustavne pravice do uporabe svojega jezika in konvencijske pravice do poštenega sojenja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za odreditev pripora zavrne.

3Vrhovna državna tožilka Mateja Jadrič Zajec je na podlagi drugega odstavka 423. člena odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagala njeno zavrnitev.

4Z odgovorom vrhovne državne tožilka sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, vendar se o njem nista izjavila.

B.

5Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj naj bi izpodbijani sklep temeljil na dokazih, ki so bili pridobljeni s kršitvijo 8. člena ZKP, 29. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Navaja, da je bil zapisnik o zasegu predmetov (mobilnega telefona) obdolžencu preveden le v ruski jezik, iz privolitve za preiskavo elektronske naprave (mobilnega telefona) pa izhaja, da je bila privolitev sprejeta ob prisotnosti prevajalke za ruski jezik ter s pomočjo policista tudi v angleški jezik, pri čemer obdolženec rusko sploh ne razume, angleško pa zelo slabo. Navaja tudi, da je bilo obvestilo obdolžencu o zaslišanju tujcev pred preiskovalnim sodnikom v okviru nujnih preiskovalnih dejanj obdolžencu prevedeno v gruzijski jezik le s pomočjo Googlovega spletnega prevajalnika, čeprav za potrebe sodnega postopka lahko prevajajo le imenovani sodni tolmači. Vložnik v zvezi s tem dodaja, da obdolžencu ni bila prevedena opomba na obvestilu, iz katere izhaja izjava obdolženca, da ne bo navzoč pri zaslišanju. Prav tako sodišče na naroku 6. 12. 2023 ob prisotnosti tolmačke za gruzijski jezik ni preverilo, ali je bil prevod obvestila ustrezen. Vložnik v povezavi z navedenim zatrjuje tudi, da je sklep zunajobravnavnega senata obremenjen s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj senat navaja, da obdolženci v predkazenskem postopku niso izjavili, da ne razumejo angleškega oziroma ruskega jezika, čeprav iz listin v spisu izhaja, da je obdolženec aktivno nasprotoval prevajanju v ruski in angleški jezik s pojasnilom, da ju ne razume.

6V skladu z utrjeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je na podlagi uveljavljene kršitve določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP izjemoma dopustno poseči v pravnomočen sklep o odreditvi pripora, če se ta opira na dokaz, ki je že na prvi pogled (prima facie) nedovoljen.¹

7Preiskava elektronskih naprav se sme opraviti na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve imetnika ter policiji znanih in dosegljivih uporabnikov elektronske naprave, ki na njej utemeljeno pričakujejo zasebnost, ali na podlagi obrazložene pisne odredbe sodišča (drugi odstavek 219.a člena ZKP). Če je bila preiskava opravljena brez privolitve oziroma brez odredbe sodišča, sodne odločbe ni dopustno opreti na zapisnik o preiskavi in na tako pridobljene podatke (štirinajsti odstavek 219.a člena ZKP). Obdolženec ima na podlagi četrtega in devetega odstavka 178. člena v zvezi s 166. členom ZKP pravico biti navzoč pri zaslišanju priče, ki se opravi kot nujno preiskovalno dejanje.² Sodišče obdolženca ni dolžno vabiti (193. člen ZKP), mora pa ga na primeren način obvestiti, da ima pravico do navzočnosti pri procesnem dejanju. Zadošča kakršenkoli hiter in zanesljiv (neformalen) način obveščanja.³ Kršitev določb o obveščanju in navzočnosti sama po sebi ne pomeni, da je zapisnik o preiskovalnem dejanju nedovoljen dokaz, saj je preiskovalno dejanje praviloma mogoče ponoviti v kasnejših fazah postopka. Vendar pa sodišče na zapisnik o preiskovalnem dejanju, o katerem obdolženec ni bil obveščen, ne sme opreti sklepa o priporu, saj bi s tem prekršilo njegovo pravno jamstvo iz 29. člena Ustave RS.⁴ Obdolženec lahko da veljavno privolitev v preiskavo elektronske naprave in je lahko primerno obveščen o pravici do navzočnosti pri preiskovalnih dejanjih le, če je o svojih pravicah in pravnem položaju ustrezno poučen v jeziku, ki ga lahko razume.⁵

8Iz podatkov kazenskega spisa izhaja naslednje relevantno procesno dejansko stanje:

‒ obdolžencu je bila 4. 12. 2023 ob 6.25 uri vročena odloča o odvzemu prostosti in pridržanju, kar je potrdil s podpisom. Iz odločbe izhaja, da je bila obdolžencu prevedena v ruski jezik, ki ga razume (list. št. 14);

‒ obdolžencu je bil v nadaljevanju postopka med drugim zasežen mobilni telefon znamke Samsung. Iz zapisnika o zasegu predmetov (list. št. 25) izhaja, da je bila njegova vsebina prevedena v ruski jezik, in da obdolženec na zapisnik ni imel pripomb;

‒ iz listine na list. št. 26 izhaja, da je obdolženec kot imetnik mobilnega telefona znamke Samsung na podlagi prvega in drugega odstavka 219.a člena ZKP podpisal izjavo, s katero je privolil, da policija opravi preiskavo elektronske naprave, pri čemer je bila vsebina izjave obdolžencu prevedena v ruski jezik, nato pa s pomočjo policista tudi v angleški jezik, saj je obdolženec izjavil, da ruskega jezika ne razume;

‒ obdolžencu je bilo istega dne (4. 12. 2023) vročeno tudi obvestilo, da ima pravico biti navzoč pri zaslišanju prič kot nujnem preiskovalnem dejanju ter da bo preiskovalno dejanje opravljeno tudi brez njegove navzočnosti. To besedilo je bilo obdolžencu prevedeno v gruzijski jezik s pomočjo spletnega prevajalnika Google Translate (list. št. 29 - 30), iz listin pa izhaja tudi obdolženčev podpis;

‒ dežurna preiskovalna sodnica je 4. 12. 2023 v okviru nujnih preiskovalnih dejanj zaslišala priči (tujca) B. B. in C. C. Obdolženec pri zaslišanju prič ni bil navzoč;

‒ iz zapisnika o zaslišanju privedenega osumljenca (red. št. 17) izhaja, da je sodišče za potrebe tolmačenja angažiralo sodno tolmačko za angleški jezik, saj za gruzijski jezik ni imenovanega sodnega tolmača, sodišče pa je razpolagalo z zanesljivim podatkom, da obdolženec razume in govori angleški jezik, saj ga je uporabljal v predkazenskem postopku in je adekvatno odgovarjal na vprašanja. Iz zapisnika izhaja, da kljub trudu sodnega tolmača ni bilo mogoče doseči, da bi odgovarjal na vprašanja o osnovnih osebnih podatkih, pri čemer ni mogoče z gotovostjo potrditi ali izključiti, ali gre za zlorabo pravice ali dejansko nezmožnost komunikacije.

9Glede na zgoraj pojasnjena pravna izhodišča predstavljeno procesno dejansko stanje ne omogoča zaključka, da gre pri zapisnikih o preiskavi elektronske naprave in o zaslišanju prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj za dokaze, ki so že na prvi pogled (prima facie) dokazi, na katerih ne sme temeljiti sodna odločba. Zunajobravnavni senat pravilno ugotavlja, da je obdolženec šele pred preiskovalno sodnico izrazil nerazumevanje angleškega jezika, medtem ko iz podatkov spisa ne izhaja, da bi to storil tudi v predkazenskem postopku. Prav tako iz podatkov spisa izhaja, da je obdolženec nerazumevanje ruskega jezika izrazil šele ob pridobivanju izjave o privolitvi v preiskavo elektronske naprave, ki mu je bila ravno zaradi tega prevedena tudi v angleški jezik, medtem ko je predhodno podpisal dve listini, ki sta mu bili prevedeni v ruski jezik. Zunajobravnavnemu senatu v tem delu zato ni mogoče očitati zatrjevane protispisnosti po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Glede na to, da za obvestilo o pravici do navzočnosti na naroku za zaslišanje prič zadošča že neformalno obvestilo, tudi ni mogoče prima facie zaključiti, da spletni prevod obvestila v gruzijski jezik obdolžencu ni omogočil seznanitve z vsebino obvestila. Še toliko bolj, ker pri obvestilu ni šlo za kompleksno pravno izrazoslovje, kot navaja vložnik, pač pa za kratko obvestilo v preprostem jeziku. Odločilno pri tem je, ali je bil obdolženec seznanjen z vsebino pravice do navzočnosti pri preiskovalnem dejanju, ni pa odločilno, ali je bila obdolžencu prevedena tudi njegova izjava.

10Podatki v spisu ne dajejo nedvoumnega odgovora na vprašanje, kakšna je raven obdolženčevega razumevanja ruskega in angleškega jezika, kot tudi ne, kako natančen je bil spletni prevod. Ugotavljanje teh dejstev presega preizkus, ki ga opravi Vrhovno sodišče ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora. V vseh primerih, ko bi presoja potencialne nezakonitosti dokazov narekovala ugotavljanje drugih dejstev ali okoliščin, namreč ne more iti za prima facie nedovoljene dokaze, zato vsaj v tej fazi postopka ni mogoče govoriti o kršitvi določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.⁶ Zaradi navedenega vložnik v tej fazi tudi ne more uspeti s sklicevanjem na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice Baytar proti Turčiji⁷ in Amer proti Turčiji,⁸ saj je odločitev ESČP v teh zadevah sledila zanesljivi ugotovitvi, da pritožnika nista v zadostni meri razumela jezika, v katerem so potekala relevantna procesna dejanja.

11Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja tudi, da je potrebno pri zaključkih o tem, da je ravno obdolženec prevažal nezakonite migrante, upoštevati tudi dejstvo, da niso bili najdeni v vozilu, temveč nekaj kilometrov stran od mesta ustavitve, da so policisti najprej ustavljali tri vozila, da sta bili drugi dve vozili kot enoprostorca bolj primerni za prevoz večjega števila ljudi in da je eno od teh vozil policistom pobegnilo. S temi navedbami vložnik ne uveljavlja kršitve zakona, pač pa po vsebini uveljavlja izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

12Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zatrjevane kršitve zakona niso podane, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP.

13Če bo za obdolženca v zvezi z zavrnitvijo pravnega sredstva nastopila taksna obveznost, jo bo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

¹ Prim. sodbe Vrhovnega sodišča RS XI Ips 32662/2023 z dne 23. 6. 2023, XI Ips 17904/2019 z dne 20. 6. 2019, XI Ips 26171/2015-399 z dne 5. 11. 2015, XI Ips 45164/2011-91 z dne 27. 10. 2011, XI Ips 67/2009 z dne 3. 9. 2009, I Ips 183/2003 z dne 12. 6. 2003 in številne druge.
² Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 383.
³ Š. Horvat, navedeno delo, str. 409 in G. Klun: 178. člen, v: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem - 1. knjiga, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 1069 - 1070.
⁴ Prim. Š. Horvat, navedeno delo, str. 383 in G. Klun, navedeno delo, str. 1064.
⁵ Npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS XI Ips 41643/2019 z dne 3. 10. 2019, I Ips 16114/2013-97 z dne 7. 7. 2016, I Ips 94/2009 z dne 4. 3. 2010 in I Ips 287/2002 z dne 5. 2. 2004. Gl. tudi P. Mozetič, 8. člen, v: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem - 1. knjiga, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 103.
⁶ Podobno v sodbi Vrhovnega sodišča RS XI Ips 17904/2019 z dne 20. 6. 2019.
⁷ Sodba ESČP Baytar proti Turčiji, št. 45440/04 z dne 14. 10. 2014.
⁸ Sodba ESČP Amer proti Turčiji, št. 25720/02 z dne 13. 1. 2009.