VSL Sklep IV Cp 416/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, zato je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

"1. Mld. A. A., roj. ... 2011, mld. B. A., roj. ... 2015 in mld. C. A., roj. ... 2015, se dodelijo predlagatelju v varstvo in vzgojo.

2Stiki med nasprotno udeleženko in otroci bodo potekali vsako sredo ob 15.00 oziroma na drug določen dan ali ob drugi določeni uri po predhodnem dogovoru s pristojnim centrom za socialno delo v nadzorovanih pogojih na centru za socialno delo ob navzočnosti strokovnih delavcev centra.

3Nasprotni udeleženki ali katerikoli drugi osebi po njenem navodilu se prepove prehod državne meje Republike Slovenije z otroci.

4Upravni enoti Ljubljana se naloži, da za otroke po njihovi vrnitvi v Republiko Slovenijo pri izdaji osebne izkaznice in potne listine zaznamuje prepoved prehoda državne meje oziroma že izdan osebni dokument po vrnitvi otrok v Republiko Slovenijo odvzame in postopa v skladu s svojimi pooblastili.

5Ministrstvu za notranje zadeve, Policijski upravi Ljubljana se nalaga, da v skladu s svojimi pooblastili po vrnitvi mladoletnih otrok v Republiko Slovenije razpiše ukrep prepovedi prihoda državne meje za otroke.

6Za primer kršitve te začasne odredbe se nasprotni udeleženki oziroma katerikoli drugi osebi, pri katerih se otroci nahajajo s pomočjo izvršitelja, ki naj ga določi sodišče, nemudoma prisilno odvzame in jih namesti pri predlagatelju.

7Nasprotni udeleženki ali katerikoli drugi osebi po njenem navodilu se prepove prehod meje Evropske unije z otroki.

8Nasprotni udeleženki ali katerikoli drugi osebi po njenem navodilu se prepove, da zaprosi Upravne enote Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske oziroma drugega izdajatelja osebnih dokumentov in potnih listov v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske za izdajo osebnih dokumentov in potnih listin za otroke.

9Upravnim organom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske oziroma drugemu izdajatelju osebnim dokumentov in potnih listin v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske se prepove izdaja osebnih dokumentov in potnih listin za otroke.

10Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnega konca tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča.

11Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve." (I).

Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da predlagatelj sam krije stroške postopka zavarovanja (II).

Povzetek pritožbenih navedb

2Predlagatelj izpodbija sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, in sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, nasprotni udeleženki pa naloži, da predlagatelju povrne dosedanje stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Sodišče se je pri odločitvi neutemeljeno oprlo na "pravno" stališče CSD. CSD je v mnenju navedel, da je sporno vprašanje pristojnosti glede na t.i. običajno bivališče otrok, da ni dovolj dokazov, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da bi jih bilo treba zavarovati z izdajo začasne odredbe, da ne more podati mnenja, ker ne razpolaga z relevantnimi podatki.

4Predlagatelj je od kriminalistke D. D. ¹ izvedel, da Interpol išče otroke, da so otroke iskali na naslovih Road, London, da so od soseda izvedeli, da se je nasprotna udeleženka z otroci odselila, da je naslov, kjer je bivala od svojega prihoda v London socialno stanovanje in ne varna hiša, zato so neresnične ugotovitve CSD glede pojasnil F. F., ki naj bi bila pooblaščenka nasprotne udeleženke, ki pooblastila za zastopanje ni predložila.

5Sodišče v sklepu ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je pri odločitvi uporabilo Uredbo Bruselj IIb iz leta 2019². Združeno kraljestvo ni več podpisnik te uredbe, zato se zanj ne uporablja. Sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo. Skladno s 5. členom Haaške Konvencije iz leta 1996 (MKSOVO)³ je podana pristojnost slovenskega sodišča, ker imajo otroci običajno prebivališče v Republiki Sloveniji.

6Sodišče je zmotno interpretiralo 10. člen MKSOVO. Ker Združeno kraljestvo in Republika Slovenija nista podpisnici mednarodne konvencije, ki bi urejala vprašanje pristojnosti sodišč in uporabe prava v primeru razveze in nimata sklenjene bilateralne pogodbe glede teh vprašanj, je pristojnost slovenskega sodišča treba določiti na podlagi slovenskega prava. Sodišče se zmotno sklicuje na pravila Evropske unije o pristojnosti, ko pojasnjuje, da se nacionalna pravila lahko uporabljajo le v primeru, ko nanje napotuje pravo EU, in se pri tem sklicuje na Uredbo Bruselj IIb. Sodišče spregleda, da Združeno kraljestvo od leta 2021 ni več podpisnik Uredbe Bruselj IIb, zato mora sodišče skladno z 10. členom MKSOVO uporabiti pravo države pogodbenice pod pogoji, kot jih določa ta določba. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v 68. členu določa, da je sodišče Republike Slovenije pristojno v zakonskih sporih tudi tedaj, če toženec nima stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, če je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji, je skladno z 10. členom MKSOVO pristojno slovensko sodišče.

7Slovensko sodišče je pristojno tudi na podlagi 73. člena ZMZPP. Ta člen določa, da je sodišče Republike Slovenije pristojno v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, če sta oba starša slovenska državljana ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Predlagatelj je izkazal, da so otroci in predlagatelj državljani Republike Slovenije, in da imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji.

8Sodna praksa⁴ potrjuje, da je pomemben namen selitve otrok in staršev v drugo državo. V postopku je bilo ugotovljeno, da sta udeleženca imela namen z otroci živeti v Republiki Sloveniji, da je treba upoštevati dejavnike, ki kažejo, da prisotnost ni začasna ali priložnostna, da je treba upoštevati razloge za bivanje na ozemlju države in razloge za preselitev družine v to državo, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja. Pristojnost odločanja slovenskega sodišča v konkretni zadevi je tudi v korist otrok, ker so otroci v Združenem kraljestvu ogroženi, ker imajo v Sloveniji pogoje za ustrezno šolanje in zdravstveno zavarovanje, ker je v Sloveniji središče njihovih interesov, kjer je večino njihove družine, v Združenem kraljestvu pa nimajo praktično nikogar.

9Predlagatelj je navajal, da navzočnost otrok v Republiki Sloveniji ni bila začasna in priložnostna, da je A. A. prišel v Slovenijo 6. 6. 2023, deklici pa 24. 6. 2023, da imajo otroci željo, da za običajno središče svojih interesov določijo Republiko Slovenijo, da sta se udeleženca preselila v Slovenijo, da sta iz Anglije prinesla vse svoje stvari, da sta v Sloveniji najela vsak svoje stanovanje, da je nasprotna udeleženka zaprosila za izdajo dovoljenja za bivanje v smislu stalnega bivališča na UE Ljubljana, da je nasprotna udeleženka v Sloveniji iskala službo, da se je nasprotna udeleženka dogovarjala za najem stanovanja in sklenila najemno pogodbo, da sta udeleženca otroke vpisala v osnovno šolo v Sloveniji, kar ne bi bilo mogoče brez soglasja obeh staršev, da sta v Sloveniji zdravstveno zavarovala otroke 4. 7. 2023, da sta otrokom uredila osebnega zdravnika, kar je posledica sklenjenega zdravstvenega zavarovanja, da je potrditev izbire otroškega zdravnika v začetku septembra zgolj posledica pozitivno rešene vloge, da sta udeleženca zaradi pomanjkanja pediatrov v Ljubljani iskali pediatra tekom poletja, da sta septembra dobila potrditev na MCL, da sta z življenjem v Združenem kraljestvu udeleženca povsem prekinila, da na Združeno kraljestvo ne udeleženca ne otroke ne veže nič več, da sta otroke izpisala iz šole in odjavila iz zdravstvenega zavarovanja ter obvestila angleški FURS, da nista več davčna rezidenta, da je FURS izdal odločbo o davčnem rezidenstvu predlagatelja in otrok, da so se otroci skupaj s staršema preselili v Slovenijo, da bi v Sloveniji živeli, da so v Sloveniji začeli živeti, da so otroci Slovenijo šteli za svoj dom, da je B. A. predlagatelju napisala, da naj jo reši, da pogreša svoje normalno življenje v Sloveniji, da so se otroci skupaj s staršema ustalili v Sloveniji, da predstavlja okolje v Sloveniji središče interesov otrok, da so otroci zelo povezani z družino predlagatelja, da so otroci na okolje v Republiki Sloveniji navajeni, ker so v Sloveniji preživeli vse počitnice, da so bili v času počitnic v stiku z družino predlagatelja, ki živi v Sloveniji, da je imel A. A. v Sloveniji prijatelja, da imajo otroci slovensko državljanstvo, da so otroci spremenili priimek, da udeleženca in otroci v Združenem kraljestvu nimajo nobene osebne stvari več, da je A. A. večkrat izrazil željo, da želi biti pri babici, ker je nanjo zelo navezan, da je bilo prebivališče udeležencev in otrok, kot tudi vpis v osnovno šolo urejeno pred odtujitvijo otrok s strani nasprotne udeleženke, da ima sklep o vpisu v osnovno šolo kasnejši datum, ker šole tak sklep izdajo šele, ko razpolagajo z vso ustrezno dokumentacijo, da so dogovori s šolo potekali že veliko prej, da so birokratski postopki v Sloveniji zelo dolgi, da je nasprotna udeleženka dala soglasje za prijavo stalnega bivališča otrok na naslovu Z. 25. 8. 2023, ker so šele na tej podlagi otroke lahko sprejeli v šolo zaradi njene bližine, da je bil 31. 8. 2023 dogovorjen sestanek na šoli, kar je nasprotna udeleženka vedela, da je bilo dogovorjeno, da se bo nasprotna udeleženka vrnila z otroki iz Hrvaške 30. 8. 2023 zvečer, da je predlagatelj na podlagi soglasja nasprotne udeleženke z dne 25. 8. 2023 dal vlogo za stalno prebivališče na upravno enoto, da je nasprotna udeleženka istega dne dala soglasje za spremembo imen otrok iz G. v A., da brez soglasja nasprotne udeleženke sprememba priimka ne bi bila mogoča.

10Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so otroci navezali stike s sošolci v Angliji, ker predlagatelj tega ni zatrjeval. Predlagatelj je navedel, da se otroci v Angliji niso socialno vključili, da je posebej A. A. imel težave v šoli težave z navezovanjem stikov. Sodišče je brez kakršnekoli podlage ugotovilo, da imajo otroci v Združenem kraljestvu stike s sošolci, kar ne drži.

11Otroci se bodo slovenskega jezika takoj naučili, zato dejstvo, da ne govorijo slovensko, ne pomeni, da nimajo običajnega bivališča v Sloveniji.

12Zakonca sta pred vložitvijo predloga običajno bivala v Republiki Sloveniji. Predlagatelj v Republiki Sloveniji še vedno prebiva. Udeleženca sta se preselila v Republiko Slovenijo z namenom, da bi v Sloveniji stalno živela. Nasprotna udeleženka v Sloveniji ne bi začela urejati statusa, če ne bi imela namena stalno živeti v Republiki Sloveniji. V Veliki Britaniji nasprotna udeleženka ni imela zaposlitve. Zmotna je zato ugotovitev sodišča, da pristojnost sodišča za razvezo udeležencev ni podana, ker sta si udeleženca ustvarila dom v Veliki Britaniji, kjer sta neprestano živela, in ker tam živi H., otrok iz predhodnega zakona nasprotne udeleženke. Predlagatelj ni navedel, da bi nasprotno udeleženko na Veliko Britanijo vezalo vprašanje ureditve ustrezne namestitve za H. Ta ugotovitev ni bila del trditvene podlage predlagatelja, hkrati pa ne temelji na dokazih. Skrbništvo H. je na občini, kot to določa britanska zakonodaja, ki mu plačuje namestitev in sredstva. H. je bil trajno odstranjen iz družine zaradi nevarnosti za otroke, je trajno prizadet in njegovo stanje se ne bo nikoli izboljšalo. Udeleženca postopka sta ob odločitvi za selitev v Slovenijo upoštevala opisano stanje in se dogovorila, da bosta H. v Londonu obiskovala dvakrat mesečno, enkrat predlagatelj in enkrat nasprotna udeleženka. H. z otroki nima nobene vezi in jih tudi ne more vzpostaviti.

13Nasprotna udeleženka se ni niti odgovorila na pozive CSD in sodišča, zato mora sodišče dejansko stanje, kot ga navaja predlagatelj, šteti za priznano in samo ne sme ugotavljati ter sklepati na okoliščine, ki niso bile zatrjevane, izkazane in hkrati niso resnične.

14Nasprotna udeleženka ima internet na telefonu, s predlagateljem komunicira preko Whatsup aplikacije. Preko te aplikacije je predlagatelju iz Londona javila, da je ugrabila otroke. Običajno se je javila na isto številko preko te aplikacije, kot je bila dana CSD. Nasprotna udeleženka je preko te aplikacije predlagatelju tudi sporočila, da otroci ne bodo dosegljivi za predlagatelja vsak dan, ampak samo za vikend.

15Predlagatelj ni vedel, da je pristojnost slovenskega sodišča sporna. Tudi iz tega razloga predlagatelj šele v pritožbi prilaga elektronska sporočila, v katerih se nasprotna udeleženka dogovarja za poslovilno zabavo za otroke in poslovilni video klic za B. A. in C. A., elektronsko sporočilo šoli, da gresta hčeri iz šole predčasno, da je A. A. šel v Slovenijo že 6. 6. 2023, ker se je samopoškodoval, da je predlagatelj najel tovornjak, s katerim so bile vse stvari pripeljane iz Londona v Ljubljano.

16Predlagatelj v spis vlaga International Family law group letter in dokumentacijo za pridobitev brezplačnega pravne pomoči, kjer je navedeno, da je enota za ugrabitve odločila, da ima predlagatelj pravno podlago, zato mu je odobrila brezplačno pravno pomoč v višini 5.000,00 GBP. Britanski organi so očitno odločili, da je vloga na prvi pogled upravičena, kar pomeni, da je po mnenju britanskih organov nasprotna udeleženka otroke protipravno odpeljala iz države, kjer so živeli. Če je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan, organi države pogodbenice, v kateri je imel otrok tik preden je bil odpeljan ali zadržan svoje običajno bivališče, obdržijo svojo pristojnost. Predlagatelj v spis vlaga dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 28. 2. 2024 glede informacij v postopku vračanja protipravno odvzetih otrok. Ni tudi jasno, glede na izjemno ugoden potek reševanja zadeve v Združenem kraljestvu, kaj bo slovensko sodišče storilo, ko bodo britanski organi otroke vrnili v Republiko Slovenijo. Otroci bodo živeli v Sloveniji, tukaj hodili v šolo in zdravniku, se družili s sorodniki in prijatelji, sodišče pa bo štelo, da zgolj zato, ker v Sloveniji niso preživeli dovolj časa, ni pristojno.

17Otroci so ogroženi, ker nasprotna udeleženka še naprej izvaja nad njimi psihično nasilje. Predlagatelj ima z otroci komaj kaj stika, po besedah otrok pa jim nasprotna udeleženka ves čas govori, da jih bodo dali stran od nje, ne pove pa, da se bodo vrnili v Slovenijo na varno k predlagatelju. Otroci so v strahu in s predlagateljem več ne upajo govoriti, kot na primer dne 24. 2. 2024.

18Zmotna je odločitev o stroških postopka, te bi morala kriti nasprotna udeleženka.

Glede utemeljenosti pritožbe

19Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev postopka in glede pritožbenih novot

20Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti po prejemu tožbe na podlagi 29. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) presojalo, ali je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje⁵ ter pri tem pravilno ugotovilo, da za odločitev o sporu v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ni pristojno sodišče Republike Slovenije (tretji odstavek 18. člena ZPP)⁶.

21Sodišče prve stopnje je presojalo pristojnost na podlagi navedb predlagatelja v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ter v navedeni fazi postopka pravilno ugotovilo, da za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe ni podana pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji. Mednarodna pristojnost je procesna predpostavka, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka⁷.

22Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1.

23Neutemeljene so pritožbene trditve, da predlagatelj ni vedel, da je pristojnost slovenskega sodišča v postopku sporna. Prvič iz razloga, ker je osrednja tema navedb iz predloga in nadaljnjih vlog/navedb predlagatelja vezana na dejstva v zvezi z običajnim prebivališčem otrok, in drugič, ker predlagatelja od vložitve predloga zastopa odvetniška družba, zato je utemeljeno pričakovanje, da je odvetniška družba vedela v čem je (primarna) središčna ost spornega razmerja⁸.

24Sodišče prve stopnje je presojalo sodno pristojnost sodišč v Republiki Sloveniji v zvezi s predlogom predlagatelja za izdajo začasne odredbe znotraj okvira njegove trditvene podlage in na podlagi predloženih dokazov⁹. Predloga ni zavrglo iz razloga, ker bi bil življenjski primer, na katerem predlagatelj utemeljuje pravno posledico v zvezi s sodno pristojnostjo sodišč v Republiki Sloveniji, opisan pomanjkljivo - konkretno dejstva v zvezi z običajnim bivališčem otrok in nasprotne udeleženke - predlog je bil zavržen iz razloga, ker iz dejstev, ki jih je navedel predlagatelj, sodišče prve stopnje pa je ta dejstva ovrednotilo v luči normativne ureditve, ni izhajala pravna posledica - pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji. Podstat odločitve sodišča prve stopnje so torej trditve predlagatelja opredeljene/ovrednotene skozi konkretni in zakonski dejanski stan.

25Sodišče prve stopnje je v sklepu pregledno, sistematično, podrobno in argumentirano predstavilo stališča, na podlagi katerih je sprejelo odločitev. Celovito je predstavilo normativno ureditev in sodna praksa SEU, na podlagi katere je prepričljivo utemeljilo odločitev, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe. Protispisne so zato trditve, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni opredelilo do odločilnih dejstev, enako tudi pritožbena trditev, da ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih se je pri odločitvi sklicevalo na Uredbo Bruselj IIb¹⁰.

26Sodišče prve stopnje odločitve ni oprlo na "pravno" mnenje CSD, kot to trdi pritožba. Mnenje je zgolj povzelo¹¹, tudi v delu, kjer CSD ugotavlja, da objektivnega mnenja ne more podati, ker je družina dvanajst let živela v Londonu, kjer so otroci hodili v šolo/vrtec, v Sloveniji pa je bila družina le tri mesece, zato mnenje lahko podajo pristojni organi iz Londona, da obstaja vprašanje pristojnosti glede na t. i. običajno bivališče otrok, ker otroci živijo v Londonu, kjer obiskujejo šolo, da ni dokazov, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da bi jih bilo treba zavarovati z izdajo začasne odredbe.

27Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev predlagatelja ugotovilo, da otroci od rojstva živijo v Angliji, kjer tudi sedaj hodijo v šolo/vrtec - umno je zato nadalje (logično) sklepanje sodišča, da so otroci tam vključeni v socialno okolje, kjer imajo tudi sošolce. Predlagatelj je zatrjeval, da so otroci izključeni iz socialnega okolja v Angliji, posebej A. A., ki je imel v šoli težave z navezovanjem stikov, hkrati pa je navajal, da je imel A. A. enega prijatelja, hčeri pa dva¹². Nobenih konkretnih navedb ni bilo o vključenosti otrok v socialno mrežo v Sloveniji, v času bivanja v Sloveniji od junija do konca avgusta 2023, razen, da so otroci vsako leto v času poletnih počitnic obiskovali starša od predlagatelja, ki živita v Sloveniji in sorodnike nasprotne udeleženke na Hrvaškem ter da so izrazili želj, da bi bivali v Sloveniji, ker so navezani na stare starše predlagatelja. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v tem delu ugotavljalo dejstva izven predlagateljeve trditvene podlage.

28Ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z otrokom nasprotne udeleženke (H.) iz prejšnjega zakona so obiter dictum in niso nosilni argumenti, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje utemeljevalo svojo odločitev.

29Pritožbeno sodišče je upoštevalo vse nove dokaze in dejstva, ki jih je predlagatelj navedel v pritožbi¹³. Dokaz z zaslišanjem kriminalistke D. D. ni bil izveden, ker pritožbeno sodišče sprejema dejstva, ki jih je predlagatelj dokazoval z zaslišanjem te priče,¹⁴ upoštevalo je tudi listine, ki potrjujejo, da sta udeleženca delovala v smeri preselitve in stalnega bivanja v Republiki Sloveniji. Vendar tudi ob upoštevanju teh dodatnih navedb in dokazov, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Dejanske ugotovitve

30Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na dejstva, ki jih je navedel predlagatelj. Na enak način je pritožbeno sodišče presojalo (ne)utemeljenost pritožbenih navedb, s tem, da je dodatno upoštevalo pritožbene novote - nova dejstva in nove dokaze. Odločilna dejstva iz predlagateljeve trditvene podlage je povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu¹⁵, del teh trditev pa je pritožbeno sodišče že povzelo¹⁶. Pritožbeno sodišče zato, da bi se izognilo ponavljanju, (vseh) navedb in dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje¹⁷ ter listin¹⁸ znova ne povzema, jih pa je upoštevalo pri presoji prepričevalne argumentacije dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba izpodbija. V nadaljevanju pritožbeno sodišče povzema del teh (obširnih) navedb, da bi na ta način predstavilo sporno razmerje in s tem dejanski okvir spora, na katerega se veže pravna kvalifikacija in posledično odločitev sodišča prve stopnje.

31Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je predlagatelj državljan Republike Slovenije, nasprotna udeleženka pa Republike Hrvaške, da sta udeleženca od leta 2011 živela v Londonu, kjer so se rodili trije otroci (A. A. rojen ... 2011, hčeri B. A. in C. A. rojeni ... 2015), da imajo otroci slovensko državljanstvo, da ne govorijo slovensko,¹⁹ čeprav so vse poletne počitnice preživeli v Sloveniji pri starših od predlagatelja, da so imeli otroci od rojstva vse do junija 2023 običajno bivališče v Londonu, kjer so obiskovali šolo/vrtec, da je A. A. dvanajst let pred selitvijo v Slovenijo živel v Londonu, B. A. in C. A. pa osem let, da je bila odločitev za selitev med udeležencema soglasna in sprejeta iz razloga, ker sta se udeleženca odločila za razvezo zakonske zveze zaradi pogostih prepirov, da sta udeleženca z otroki prišla v Slovenijo junija 2023 (A. A. je prišel v Slovenijo v začetku junija, ostali proti koncu junija), da je 29. 6. 2023 prenehalo najemno razmerje udeležencev v Londonu, da sta udeleženca predhodno izpisala otroke iz šole/vrtca v Angliji, zdravstvenega zavarovanja in iz davčne evidence, da je predlagatelj junija 2023 najel vozilo in prepeljal vse stvari iz Londona v Slovenijo, da sta udeleženca v Sloveniji najeli ločeni stanovanji, da je predlagatelj po prihodu v Slovenijo najel stanovanje na podeželju, v I., ker je želel, da otroci preživijo počitnice stran od mesta, da bi se sprostili od napetosti, ki so jih doživljali s strani nasprotne udeleženke, da je nasprotna udeleženka 16. 6. 2023 dovolila predlagatelju, da prijavi stalno prebivališče otrok v I., da je predlagatelj prebivališče otrok 4. 7. 2023 prijavil na naslovu I., da je nasprotna udeleženka dala soglasje za spremembo bivališča (Z.) 25. 8. 2023, da je 30. 6. 2023 po pooblastilu nasprotne udeleženke J. J. za nasprotno udeleženko najela stanovanje na M., da je nasprotna udeleženka 10. 8. 2023 zaprosila za potrditev bivališča pri Upravni enoti Ljubljana na M., da so bili otroci 4. 7. 2023 vključeni v ZZZS po predlagatelju kot zavarovancu, da je v Londonu ostal sin nasprotne udeleženke H. iz prejšnje zveze, za katerega sta udeleženca sklenila dogovor, da ga bosta izmenično obiskovala, da gre za otroka s posebnimi potrebami, ki živi v instituciji in potrebuje stalno oskrbo in varstvo, da otroci niso povezani s polbratom zaradi njegovih zdravstvenih težav, da je bila vloga za spremembo priimka deklic iz G. v A. vložena 28. 8. 2023, da je bila vloga za sprejem otrok v Osnovno šolo X. vložena 29. 8. 2023, da je nasprotna udeleženka 31. 8. 2023 brez soglasja predlagatelja odpeljala otroke v London, da otroci z nasprotno udeleženko od takrat dalje živijo v Londona in sicer v delu, ki je namenjen socialno ogroženim skupinam, da A. A. v šolskem letu 2023/2024 obiskuje osnovno šolo v Londonu, ki jo je obiskoval v šolskem letu 2022/2023 in v prejšnjih letih, da predlagatelj ne ve, ali hčeri obiskujeta vrtec/šolo, da nasprotna udeleženka zadnjih pet let ni bila zaposlena, da tudi sedaj nima zaposlitve, da je družino vedno preživljal predlagatelj, da je predlagatelj 5. 9. 2023 podpisal izjavo o izbiri zdravnika za otroke, da je nasprotna udeleženka odvisna od socialne pomoči, da ima nasprotna udeleženka prijateljico K. K. in znanko L. L., ki ji je pomagala pri namestitvi pri vrnitvi v London, da je A. A. introvertiran in je v času razpada skupnosti imel duševne stiske, da ima A. A. telesne motnje, da ne želi obiskovati šole v Londonu, da želi živeti v Sloveniji, da ima B. A. vedenjske težave zaradi psihičnega nasilja nasprotne udeleženke, da C. A. vidi na eno oko zgolj 8%, da otroci bivajo pri prijateljici od nasprotne udeleženke K. K., ki oddaja sobe, da bivalni pogoji otrok v Londonu niso primerni, da iz časa prepirov med udeležencema predlagatelj domneva, da se je nasprotna udeleženka prijavila za socialno stanovanje v Londonu, da pridobitev takega stanovanja lahko traja več let, da je A. A. večkrat izrazil željo, da želi biti pri babici, ker je nanjo zelo navezan, da ima sklep o vpisu v osnovno šolo kasnejši datum, ker šole tak sklep izdajo šele, ko razpolagajo z vso ustrezno dokumentacijo, da so dogovori s šolo potekali že veliko prej, da so birokratski postopki v Sloveniji zelo dolgi, da je bil iz teh razlogov osebni zdravnik otrokom določen šele v septembru, da enako velja za vpis v šolo, da nasprotna udeleženka ni skrbela za zdravo prehrano otrok, ni vodila otroke na izlete in športne aktivnosti, da se je predlagatelj v času bivanja v Londonu zaradi nasilja nasprotne udeleženke obrnil na "men's help", da družina v Veliki Britaniji ni bila obravnavana zaradi nasilja v družini, da je predlagatelj v Veliki Britaniji vložil zahtevo za vrnitev otrok, da predlagatelj ni vzpostavil stika s socialno službo ali policijsko postajo v Londonu, da je predlagatelj od kriminalistke D. D. izvedel, da Interpol išče otroke, da so otroke iskali na naslovih Road, London, da so od soseda izvedeli, da se je nasprotna udeleženka z otroki odselila, da je naslov, kjer je bivala od svojega prihoda v London socialno stanovanje in ne varna hiša, da je enota za ugrabitve iz Velike Britanije in Severne Irske odločila, da ima predlagatelj pravno podlago in mu odobrila pravno pomoč v višini 5000 GBG.

Presoja pritožbenega sodišča

32Sodišče prve stopnje je navedlo in citiralo pravne predpise, ki so relevantni za presojo mednarodne pristojnosti sodišč - vsa materialnopravna stališča in argumentacija pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje, ki je podprta s sodno prakso SEU, temelji na pravno odločilnih dejstvih, s tem, da je metoda razlage in logičnega sklepanja prepričljivo obrazložena.

33Ko otrok nima običajnega bivališča na območju države članice Evropske unije, ima pa ga na območju tretje države, ki je pogodbenica MKSOVO, se uporabljajo pravila te konvencije. To velja tudi za konkretni primer, ker Velika Britanija in Severna Irska ni članica Evropske unije, Republika Slovenija kot Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske pa sta pogodbenici MKSOVO. Srž presoje, od katere je odvisna pristojnost sodišč v Republiki Sloveniji, je v ugotovitvi, ali so imeli otroci v času vložitve predloga²⁰ ali pred odhodom v Anglijo običajno bivališče v Republiki Sloveniji (5. člen MKSOVO)²¹, in ali sta imela udeleženca običajno bivališče v Republiki Sloveniji, ker je ta okoliščina relevantna za presojo pristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji kot to določa 10. člena MKSOVO v zvezi z določbami Uredbe Bruselj IIb (prej Bruselj IIa)²². Ker se otroci več ne nahajajo na območju Republike Slovenije, ni podana pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji iz 11. člena MKSOVO.

34Primarno je sodišče prve stopnje ugotavljalo pristojnost na podlagi 5. člena MKSOVO. Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 41/2023 pojasnilo²³, da iz razloga, ker otrok nima običajnega bivališča na območju države članice, ima pa ga na območju tretje države, ki je pogodbenica MKSOVO, se uporabljajo pravila te konvencije. Če bi otrok imel običajno bivališče na območju države članice, bi se uporabila Uredba Bruselj IIa (sedaj Bruselj IIb), kot slednja določa v 61. členu, ki ureja razmerje do MKSOVO. Je pa otrokovo običajno bivališče pomembno tudi za uporabo MKSOVO. Vrhovno sodišče poudarja, da vsebine pojma otrokovega običajnega bivališča ne določa nobena konvencija ali uredba, da ga je treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru glede na okoliščine, ki ga obeležujejo, da je SEU v več odločbah navedlo²⁴, da se otrokovo običajno bivališče ujema s krajem, ki zanj dejansko pomeni središče njegovih življenjskih interesov, da je določeno na podlagi celovite presoje dejanskih okoliščin posameznega primera, pri čemer je poleg fizične prisotnosti otroka v državi treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer dolžina, rednost, pogoji bivanja in razlogi za bivanje na ozemlju države članice, razlogi za preselitev, znanje jezikov, državljanstvo otroka, pogoje in kraj šolanja ter družinske in socialne vezi otroka v "novi" državi, ki kažejo, da ta navzočnost ni začasna in priložnostna ter odraža vključenost v družbeno in družinsko okolje, da je običajno bivališče dejanski in ne pravni pojem.

35Udeleženca sta se sporazumela, da se preselita skupaj z otroki v Slovenijo, zaradi razpada življenjske skupnosti, da bi otroci imeli običajno prebivališče v Sloveniji, da sta iz tega razloga odpovedala najemno razmerje v Londonu in vse stvari odpeljala v Slovenijo, da sta otroke izpisala iz šole/vrtca, da sta udeleženca izvajala aktivnosti, na podlagi katerih sta želela formalno uredila status sebi in otrokom za stalno bivanje v Sloveniji, da sta v Sloveniji najela vsak svoje stanovanje, da je nasprotna udeleženka brez soglasja predlagatelja odpeljala otroke nazaj v London, kar kaže na namen udeležencev, da navzočnost udeležencev in otrok v opisanem obdobju ni bilo le začasno bivanje v Sloveniji. Pa vendar pretehtajo razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, ki potrjujejo, da dejanske okoliščine konkretnega primera ne potrjujejo, da je (bi) bilo običajno prebivališče otrok v Republiki Sloveniji. Temeljno vodilo MKSOVO (in enako Uredbe Bruselj IIb) je korist otroka, korist otroka pa je najbolje zavarovana, če o ukrepih za varstvo koristi otroka odloča sodišče/organ, kjer ima otrok običajno bivališče. Načeloma torej velja, da je za varstvo koristi otroka treba pristojnost v prvi vrsti določiti glede na kriterij bližine, zato je podana pristojnost države, v kateri ima otrok običajno bivališče. To velja še posebej v primeru nezakonite premestitve - sodišče države otrokovega običajnega bivališča mora v takem primeru ohraniti svojo pristojnost.

36Nasprotna udeleženka je brez soglasja predlagatelja odpeljala otroke v London, kar je bilo v nasprotju z dogovorom med udeležencema, da po razpadu življenjske skupnosti z otroci sicer ločeno zaživita v Republiki Sloveniji - predlagatelju tudi starševska skrb daje upravičenje, da soodloča o kraju prebivališča otrok. Vendar je za presojo pristojnosti sodišča tudi v tem primeru osrednje vprašanje, kot to določa 5. in 7. člen MKSOVO, ali so imeli otroci običajno prebivališče v Sloveniji. Zgolj v tem primeru, torej, da je izkazano, da je zaradi za nekoliko več kot dvomesečnega bivanja središče življenjskih interesov otrok (dejansko in ne zgolj formalno oziroma da je obstajal namen) postala Slovenija, je podana pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji. V tem primeru je v korist otrok, da sodišče v Republiki Sloveniji odloča o vseh vprašanjih povezanih z varstvom in vzgojo otrok ter o začasnih ukrepih. Če pa te navezne okoliščine - običajnega prebivališča otrok v Republiki Sloveniji - ni, ni mogoče slediti tezi predlagatelja, da je podana pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, s tem, ko zatrjuje dejstva, ki kažejo, da je in bo bolje izvajal starševsko skrb kot nasprotna udeleženka ter da je nasprotna udeleženka brez soglasja in v nasprotju z dogovorom med udeležencema odpeljala otroke iz Slovenije v London. O teh vprašanjih bo skozi začasne ali končne odločitve odločalo sodišče v Veliki Britaniji in Severni Irski, kjer imajo otroci običajno prebivališče, ne zgolj iz razloga, ker bo lažje in učinkoviteje izvedlo postopek, marveč, ker bodo s tem najbolje zavarovane koristi otrok. Srž odločitve sodišča prve stopnje ni v zavrnitvi začasne odredbe, marveč v presoji nepristojnosti sodišč v Republiki Sloveniji, kot to določa MKSOVO.

37Sodišče prve stopnje je na podlagi sodne prakse SEU celovito upoštevalo in ovrednotilo vsa odločilna dejstva in sicer, da sta za pojem običajno prebivališče značilna dva elementa, na eni strani želja zadevne osebe, da običajno središče svojih interesov določi na določenem kraju in na drugi strani, prisotnost z zadostno stopnjo stabilnosti na ozemlju določene države, da se namen staršev, da se z otrokom naselijo v nekem kraju, upošteva, če je izvršen s konkretnimi ukrepi, kot je nakup ali najem stanovanja v zadevni državi članici, da je treba poleg dejanske prisotnosti otroka upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko kažejo na to, da ta navzočnost nikakor ni začasna ali priložnostna ter da otrokovo prebivališče odraža neko vključenost v družbeno in družinsko okolje, kar se ujema s krajem, ki za tega otroka dejansko pomeni središče njegovih življenjskih interesov, da med te dejavnike spadajo dolžina, rednost, razmere in razlogi otrokovega bivanja na ozemlju ter njegovo državljanstvo, pri čemer se upoštevani dejavniki spreminjajo glede na starost otroka²⁵.

38Nobenega dvoma ni, da so otroci bolj povezani z okoljem v Angliji, kjer so pred preselitvijo v Slovenijo vrst let živeli, obiskovali šolo/vrtec ter si na ta način ustvarili socialno mrežo. Integracija otrok v novo okolje - v Slovenijo - je bila za otroke istovrstna/primerljiva, kot v času vsakoletnih poletnih počitnic (kontakti s straši od predlagatelja in njegovimi sorodniki) - predlagatelj tudi ne zatrjuje, da bi se otroci integrirali v širše ali specifično družbeno/socialno okolje. Najem stanovanja v I. in kasneje (v avgustu) v ..., to dejstvo dodatno potrjuje, kar je pomembno tudi z vidika vključitve otrok v osnovno šolo, ker je stalno bivališče otroka povezano z izbiro osnovne šole. Otroci šole/vrtca v Sloveniji niso obiskovali, so pa hodili v šolo/vrtec v Londonu. A. A. nadaljuje šolanje v Londonu, predlagatelj pa je trdil, da ne ve, ali hčeri obiskujeta šolo, čeprav iz njegove vloge za vrnitev otroka iz Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok izhaja, da šolo obiskujeta. Otroci so torej že pred vložitvijo predloga (znova) bivali v Londonu, kjer so bivali dvanajst/osem let, kar potrjuje sklepanje sodišča prve stopnje, da so bolj povezani/vključeni v družbeno in socialno okolje v Angliji, s tem, da kot državljani Slovenije slovensko ne govorijo, čeprav so vsako leto poletne počitnice preživljali pri starših predlagatelja v Sloveniji. Socialna mreža, ki jo imajo otroci s starši in sorodniki predlagatelja, zato ne more pretehtati, glede na dejstvo, da so bili desetletje vključeni v družbeno in socialno okolje v Angliji.

39Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta udeleženca v spornem obdobju šele urejala okoliščine glede prebivanja otrok, njihovega vpisa v šolo, glede zavarovanja in podobno, da se otroci v socialno okolje razen v zvezi s sorodniki predlagatelja niso vključili, da je bil vpis v osnovno šolo in izbira zdravnika izvršena, ko otroci že zapustili Slovenijo, s tem, da ne morejo pretehtati navedbe predlagatelja, da postopki v Sloveniji tečejo počasi. Tudi bivanje otrok v Sloveniji je bilo kratko - časovno zgolj nekoliko daljše, kot v času vsakoletnih poletnih počitnic. Iz teh razlogov ni odločilno, da imajo otroci slovensko državljanstvo, s tem, da okoliščina, da se je nasprotna udeleženka želela vrniti v Anglijo, kjer je družina prej živela, ni dejstvo, ki bi vplivalo na odločitev - bistveno je, da se središče življenjskih interesov (šola, vrtec, socialni stiki, integracija z okoljem, ipd.) ni vzpostavilo v Sloveniji²⁶.

40Dodatna (vendar ne odločilna) je okoliščina, da bodo pristojni organi Velike Britanije in Severne Irske lahko lažje in učinkoviteje zavarovali koristi otrok, tako zaradi bližine, kjer imajo otroci običajno prebivališče, kakor iz razloga, ker bodo lahko lažje pridobili informacije (od svetovalnih centrov, vzgojiteljev, učiteljev, sostanovalcev, znancev udeležencev) glede starševske skrbi, ki sta ju izvajala udeleženca v času, ko sta živela v Londonu, kar bodo ta dejstva odločilna za morebitne ukrepe in zavarovanje koristi otrok zaradi razpadu življenjske skupnosti udeležencev²⁷.

41Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo pristojnost sodišč Republike Slovenije na podlagi 10. člena MKSOVO, ki določa, da lahko organi države pogodbenice, ki so pristojni, da odločajo o vlogi za razvezo, sprejmejo ukrepe za varstvo koristi otroka ali njegovega premoženja, ki ima običajno prebivališče v drugi državi pogodbenici, če tako določa pravo njihove države in če so izpolnjeni dodatni pogoji (običajno prebivališče enega od staršev in strinjanje staršev glede pristojnosti in da je pristojnost v skladu z otrokovimi koristmi). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo slovensko pravo, s tem, da je uporabilo pravila Evropske unije o pristojnosti, ker se nacionalna pravila lahko uporabljajo le v primeru, ko nanje napotuje pravo Evropske unije. Uredba Bruselj IIb določa splošno pristojnost glede razveze in sicer v odstavku (a) 3. člen določa, da so pristojna sodišča države članice, (i) na ozemlju katere zakonca običajno prebivata (ii) sta nazadnje običajno prebivala, če eden od njiju še vedno tam prebiva, (iii) nasprotna stranka običajno prebiva, (iv) v primeru skupnega zahtevka, običajno prebiva eden od zakoncev, (v) vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj eno leto dni neposredno pred vložitvijo zahtevka, ali (vi) vlagatelj običajno prebiva, če je prebival tam najmanj šest mesecev neposredno pred vložitvijo zahtevka in je državljan zadevne države članice, ali (b) katere državljanstvo imata oba zakonca. Sodišče prve stopnje je pravilno te kriterije upoštevalo alternativno, torej da je podana pristojnost sodišč Republike Slovenije, če je izpolnjena katerikoli predpostavka iz tega člena.²⁸

42Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pristojnost slovenskega sodišča za razvezo udeležencev postopka iz 3. člena ni podana. Predlog je vložil (zgolj) predlagatelj, ki v Sloveniji ni bival šest mesecev pred vložitvijo predloga, predlagatelj ima slovensko državljanstvo, nasprotna udeleženka pa ima hrvaško državljanstvo. Prepričljivi so razlogi sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženca nista imela običajnega prebivališča v Republiki Sloveniji, s tem, ko ugotavlja, da sta sta si udeleženca dom ustvarila v Angliji, kjer sta živela od leta 2011, da so se v Londonu rodili njuni otroci, da v Angliji živi otrok nasprotne udeleženke iz predhodnega zakona (H.), ki ima posebne potrebe in živi v instituciji, kjer potrebuje stalno oskrbo, da je do selitve v Slovenijo prišlo po daljšem obdobju prepirov konec junija 2023, da je nasprotna udeleženka pred vložitvijo predloga bivala v Sloveniji le osem tednov in še to le v času poletnih počitnic otrok, da nasprotna udeleženka ni državljanka Republike Slovenije, temveč Republike Hrvaške, da svoj status v času bivanja v Sloveniji šele urejala, da v tem času ni imela zaposlitve v Sloveniji, da so si v nasprotju trditve predlagatelja, da nasprotna udeleženka v Angliji nima socialnega kroga, s tem, da iz njegovih navedb izhaja, da ima nasprotna udeleženka v Londonu prijateljico K. K. in znanko L. L., ki sta ji pomagali pri namestitvi po vrnitvi v London, da iz navedb predlagatelja ne izhaja, da bi bila nasprotna udeleženka vpeta v družbeno/socialno življenje v Sloveniji. Predlagateljeve navedbe in listine ne potrjujejo njegove teze o rednosti in trajnosti bivanja nasprotne udeleženke v Sloveniji oziroma o neki stopnji vpetosti nasprotne v družbeno in socialno okolje, ki bi potrjevala njegove trditve, da je nasprotna udeleženka imela običajno bivališče v Republiki Sloveniji. Tako niso izpolnjeni pogoji oziroma kriteriji iz (i), (ii) in (iii) tč. (a) odstavka 3. člena Uredbe Bruselj IIb.

43Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje²⁹, da 6. člen Uredbe Bruselj IIb ureja subsidiarno pristojnost in sicer določa, da kadar na podlagi členov 3., 4. in 5. čl. ni pristojno nobeno sodišče države članice³⁰ se pristojnost v vsaki državi članici določi v skladu z zakonodajo te države, vendar se proti zakoncu, ki običajno prebiva na ozemlju države članice ali je državljan države članice, lahko začne postopek v drugi državi članici samo v skladu s členi 3., 4., in 5. iste uredbe. Navedeni člen izključuje uporabo pravil nacionalnega prava v primeru, ko zakonec, proti kateremu je vložen predlog, nima običajnega prebivališča v zadevni državi ali je državljan druge države članice. V tem primeru se lahko postopek proti njemu začne izključno na podlagi pravil 3., 4. in 5. člena Uredbe Bruselj IIb. Slednje je potrdilo tudi sodišče Evropske unije v sodbi C-501/20, ko se je zastavilo vprašanje, ali v primeru, ko sta imela zakonca običajno prebivališče v tretji državi, ki ni članica Evropske unije, to pomeni, da zakonca ni mogoče tožiti v nobeni izmed članic Evropske unije (ker v nobeni državi članici zakonca nista imela oziroma še vedno nimata običajnega prebivališča) - SEU je pojasnilo, da je mogoče zaradi ureditve iz 6. člena Uredbe zoper nasprotnega udeleženca, ki je državljan druge države članice, sprožiti postopek v državi članici njegovega državljanstva, ne pa tudi v preostalih državah članicah. Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške³¹ je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in da se določi pristojnost v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).³²

44Predlagatelj v pritožbi zatrjuje, da je nasprotna udeleženka protipravno ugrabila otroka, da je od Velike Britanije že vložil zahtevo za vrnitev otrok, da je predlagatelj od britanskih organov v tej zvezi dobil brezplačno pravno pomoč v višini 5000 GBP, da so organi te države na ta način potrdili utemeljenost predlagateljeve zahteve, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, enako ne sicer pavšalne trditve, da je začasna odredba nujno potrebna zaradi ogroženosti otrok - psihičnega nasilja, ki naj bi ga izvajala nasprotna udeleženka nad otroki.

Odločitev pritožbenega sodišča

45Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato jo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka

46Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške postopka. S tem, ko je bila zavrnjena njegova pritožba, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

47Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo, kar pomeni, da je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka zavarovanja.

¹ Ki jo v pritožbi predlaga za zaslišanje.
² Uredba Sveta (EU) o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter mednarodnem protipravnem odvzemom otroka.
³ Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok.
⁴ Ki jo pritožba določno ne navede.
⁵ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema le del normativne ureditve iz ZPP, MKSOVO, katere podpisnici sta Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Slovenija, Uredbe Bruselj IIb, enako velja za sodno prakso Sodišča Evropske unije (SEU), ker je relevantno normativno ureditev in sodno prakso povzelo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (10., 11., 12., 13., 14., 15, 18., 19., 20., 21., 22., 23., 25. tč. in 1.-3. op. sklepa).
⁶ Ki določa: "Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primeru, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila." Nasprotna udeleženka v postopku ni dala izjave, da soglaša, da o predlogu predlagatelja odloči sodišče v Republiki Sloveniji, s tem, da sodišče prve stopnje ni moglo vročiti predloga nasprotni udeleženki, predlagatelj pa je zahteval/urgiral, da sodišče takoj odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.
⁷ Dragica Wedam Lukić: Pravdni postopek - zakon s komentarjem, I. knjiga, Ur. l. RS - GV Založba, letnik 2005, str. 184.
⁸ Kar je prepoznal tudi CSD - primerjaj z mnenje CSD, ki ga je sestavila strokovna sodelavka centra, in pritožbene navedbe v zvezi s "pravnim" mnenjem CSD.
⁹ Sodišče prve stopnje odločitve tudi ni oprlo na mnenje CSD in trditve, ki jih je dala F. F. na CSD, ki tudi ni izkazala, da je pooblaščenka nasprotne udeleženke.
¹⁰ Glej 12., 14., 20., 21., 22. in 23. tč. sklepa.
¹¹ Glej 2. tč. sklepa.
¹² Kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje - 16. tč. sklepa.
¹³ Glej seznam prilog na str. 1 in dokazne predloge na str. 10 pritožbe - podrobneje se bo sodišče glede teh navedb in dokazov opredelilo v nadaljnji obrazložitvi.
¹⁴ Glej drugo stran in del prvega odstavka na tretji strani pritožbe.
¹⁵ V 1., 3., 4., 5., 15.,16.,17. in 22. tč. sklepa, povzelo (in upoštevalo) je tudi trditve, ki jih je predlagatelj dal na CSD (l. št. 28-31).
¹⁶ Glej 9. tč. sklepa.
¹⁷ Ki so rezultat logičnega sklepanja in racionalnega vrednotenja dejstev, ki jih je zatrjeval predlagatelj, in dokazne ocene listin.
¹⁸ Priloge A2- A157.
¹⁹ A. A. je med bivanjem v Sloveniji leta 2023 obiskoval poletno jezikovno šolo slovenskega jezika.
²⁰ Predlog je bil vložen 5. 9. 2023.
²¹ Običajno bivališče otroka je odločilno dejstvo tudi v primeru, če je otrok nezakonito odpeljan, kot to določa 7. člen MKSOVO: "Če je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan, organi države pogodbenice, v kateri je imel otrok, tik preden je bil odpeljan ali zadržan, svoje običajno prebivališče, obdržijo svojo pristojnost, dokler otrok ne pridobi običajnega prebivališča v drugi državi in a/ vsaka oseba, institucija ali drug organ s pravico do varstva in vzgoje ne privoli, da je otrok odpeljan ali zadržan, ali če b/ otrok biva v tej drugi državi vsaj eno leto, potem ko je oseba, institucija ali drug organ s pravico do varstva in vzgoje izvedel ali bi moral izvedeti za kraj, v katerem je otrok, in ni več v postopku nobena prošnja za vrnitev otroka, vložena v tem obdobju, otrok pa se je že vključil v svoje novo okolje. 2. Šteje se, da je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan:a če so s tem kršene vse ali posamezne pravice do varstva in vzgoje, dodeljene osebi, instituciji ali drugemu organu po zakonu države, v kateri je imel otrok običajno prebivališče, preden je bil odpeljan ali zadržan, in b so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, dejansko uresničevale oz. bi se uresničevale vse ali posamezne pravice, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan. Pravice do varstva in vzgoje, omenjene v pododstavku a), lahko izhajajo predvsem iz zakona, sodne ali upravne odločbe ali sporazuma, veljavnega po pravu te države. 3. Dokler organi, prvič omenjeni v prvem odstavku, obdržijo svojo pristojnost, lahko organi države pogodbenice, v katero je bil otrok odpeljan ali v kateri je bil zadržan, izvajajo le tiste nujne ukrepe v skladu z 11. členom, ki so potrebni za varstvo otroka ali njegovega premoženja."
²² Glej 13., 19. in 20. tč. sklepa sodišča prve stopnje, kjer so te določbe povzete.
²³ Primerjaj z razlogi iz 27. in 28. tč. tega sklepa.
²⁴ Glej povzeto sodno prakso iz tega sklepa VS RS.
²⁵ C-501/20 sodba C-111/17 PPU, tč. 44) (C-512/17.
²⁶ IV Cp 1660/2019.
²⁷ CSD je pojasnil, da mnenja ne more podati, ker ne razpolaga z ustreznimi podatki o družini.
²⁸ Primerjaj z razlogi iz 21., 22., 33. - 39. tč. sklepa sodišča prve stopnje, II Ips 41/2023 in Boriana Mussova: Praktični vodnik Uredbe Bruselj IIb, str. 21.
²⁹ 23. tč. sklepa.
³⁰ 4. člen Uredbe ureja pristojnost v primeru nasprotnega zahtevka, ki v obravnavani zadevi ni bil podan, 5. člen pa spremembo odločbe o prenehanju življenjske skupnosti z razvezo.
³¹ Predlagatelj tudi zatrjuje, da bo nasprotna udeleženka otroke odpeljala na Hrvaško.
³² Glej 33., 34., 35., 37. in 38. tč. sklepa II Ips 41/2023 in Boriana Mussova: Praktični vodnik Uredbe Bruselj IIb, str. 21-24.