VSM Sklep I Cpg 61/2024

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek v tem gospodarskem sporu prekinjen od 16. 1. 2024, in sicer zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (v nadaljevanju toženko).

2Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Iz vsebine pritožbe izhaja, da je tožnica s toženko sodelovala na podlagi skupnega podjema pri ustanovitvi blagovnih znamk A in B. Z vložitvijo obravnavane tožbe tožnica zahteva od toženke predložitev listin, povezanih s poslovanjem obeh blagovnih znamk od leta 2015 do vložitve tožbe. Šele po prejemu teh listin bo lahko tožnica konkretizirala denarni zahtevek po višini in se opredelila do kršitev toženke tekom poslovnega sodelovanja.

Tožnica v tem kontekstu ne soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek zaradi stečaja toženke v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP prekinilo. Pri sprejemu odločitve je spregledalo dejstvo, da ZPP posledic prekinitve postopka ne predvideva za nedenarne zahtevke, med njimi tudi ne za zahtevke na izročitev listin. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) kot eno od posledic začetka stečajnega postopka predvideva, da se nedenarne terjatve pretvorijo v denarne, pri čemer se ta zakonska določba smiselno nanaša zgolj na tiste terjatve, ki jih je mogoče pretvoriti v denarne. ZFPPIPP torej ne predvideva posledic stečaja za tiste terjatve, ki jih ni mogoče pretvoriti v denarne, kar velja tudi za terjatev na izročitev listin.

Če bo sodišče razširilo posledice začetka stečajnega postopka tudi na obravnavani zahtevek, bo pritožnica kot stečajna upnica izgubila pravico do prijave svoje terjatve v stečajnem postopku. Če namreč sodišče ugotovi prekinitev pravdnega postopka še preden uspe tožnica pridobiti vse potrebne listine za opredelitev denarnega zahtevka, se slednji onemogoči zavarovanje lastnih pravic in interesov v stečajnem postopku. Višine terjatve namreč ne more določiti, v posledici tega pa je tudi v stečaju ne more pravočasno prijaviti. Če bi sledili sprejeti odločitvi, bi zaobšli smisel stečajnega postopka, ki je v dokončni ureditvi pravnih razmerij med družbo v stečaju in upniki. Sodišče bi s tem kršilo tudi eno izmed temeljnih načel stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP). Stečaj nad toženko je bil objavljen 16. 1. 2024, tako da rok za prijavo terjatev poteče 16. 4. 2024. Predpogoj za možnost prijave terjatve v stečaju pa je pravnomočna odločitev o obravnavanem nedenarnem zahtevku. Če bo postopek ostal prekinjen, pritožnica zahtevanih listin ne bo uspela pridobiti, hkrati pa bo zamudila rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku.

Če bo sodišče druge stopnje štelo, da je odločitev pravilna, bo kršilo tožničino ustavno pravico do enakega varstva pravic z 22. člena Ustave RS in pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), saj pritožnica nima ustreznega pravnega sredstva za zavarovanje svojih pravic. S tem pa je v primerjavi z ostalimi upniki postavljena v neenakopraven položaj.

3Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje vsem pritožbenim ugovorom. Po njenem 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP ne dopušča nobene druge razlage, zato je sodišče prve stopnje pravdni postopek pravilno prekinilo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6Če je stečajni dolžnik pravdna stranka, se z začetkom stečajnega postopka pravdni postopek prekine. Tega ne določa ZFPPIPP, ampak je to predpisano v 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP. To velja ne glede na to, ali je stečajni dolžnik tožeča ali tožena stranka. Razlog je v tem, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo vsa pooblastila zakonitih in statutarnih zastopnikov ter pooblaščencev (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Vsa pooblastila preidejo na stečajnega upravitelja (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). To velja tudi za pooblastilo, dano za zastopanje v pravdnem postopku (drugi odstavek 101. člena ZPP). V primeru, da je stečajni dolžnik tožena stranka, je razlog za prekinitev tudi v tem, da je od tega, ali bo terjatev pravočasno prijavljena v stečajnem postopku, odvisno, kdaj in kako se bo pravdni postopek nadaljeval¹.

7Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o prekinitvi postopka. Res je, kar izpostavlja pritožba, da se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve pretvorijo v denarne po tržni vrednosti v začetku stečajnega postopka (253. člen ZFPPIPP) in da zahtevek, ki je predmet stopničaste tožbe iz prvega odstavka 182. a člena ZPP (zahtevek na izročitev listin), takšne terjatve ne vsebuje. Nedenarna terjatev iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP je namreč takšna terjatev, s katero upnik od dolžnika zahteva izpolnitev neke nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. V obeh primerih je treba to zakonsko dikcijo dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase (povzeto iz že citirane objave v reviji Odvetnik 2013). Takšna terjatev po pravilnih izvajanjih pritožbe v zahtevku, ki se obravnava v predmetni pravdi, ni vsebovana, vendar pa ta okoliščina ne vpliva oziroma ne more vplivati na dejstvo prekinitve postopka. Slednji se iz razlogov, ki so navedeni zgoraj, zaradi začetka stečaja prekine po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Okoliščina, da zahtevek ne vsebuje nedenarne terjatve, ki se z začetkom stečaja pretvori v denarno in vpliva na obseg stečajne mase, ima vpliv zgolj na presojo, kdaj se bo prekinjeni postopek nadaljeval. Če je stečajni dolžnik tožena stranka, kar velja za obravnavano zadevo, postopek pa teče o zahtevku, ki ne vsebuje opisane terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP, se bo postopek nadaljeval, ko ga bo upravitelj prevzel oziroma ko ga bo sodišče pozvalo, da to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP).

8Iz povzetega izhaja, da so vsa nasprotna pritožbena izvajanja tožnice v smeri nadaljevanja predmetnega postopka neutemeljena, tudi tista v smeri kršitve ustavnih pravic (22. in 14. člen Ustave RS).

9Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Povzeto iz članka V. Balažica, Stečaj - aktualna vprašanja, objavljenega v reviji Odvetnik 30. 4. 2013