VSL Sklep I Cpg 572/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 13. 10. 2023 zoper plačilni nalog opr. št. VIII Pg 1530/2028 (pravilna opr. št. VIII Pg 1530/2018) z dne 6. 10. 2023 kot neutemeljenega.

2Zoper izpodbijani sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep ter plačilni nalog z dne 6. 10. 2023 razveljavi, podrejeno pa da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3Pritožba ni utemeljena.

4V konkretnem postopku je tožeča stranka s hipotekarno tožbo zahtevala, da je tožena stranka dolžna priznati, da je tožeča stranka upravičena zahtevati poplačilo terjatve v višini 330.000,00 EUR s pripadki ter dopustiti poplačilo te terjatve z izvršbo na nepremičninah. Vrednost spornega predmeta v tožbi je tožeča stranka opredelila kot 330.000,00 EUR. Z vlogo z dne 7. 8. 2023 je tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek spremenila tako, da je višino terjatve v tožbenem zahtevku povečala na 700.000,00 EUR, na podlagi česar je sodišče prve stopnje tožeči stranki izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse. V ugovoru zoper izdani plačilni nalog je tožeča stranka ugovarjala, da gre še vedno za uveljavitev iste denarne terjatve, saj je tožeča stranka vložila hipotekarno tožbo, v kateri je že navedla, da njena terjatev znaša 42.696.768,79 EUR in je višino terjatve v zahtevku povečala zgolj zaradi povišanja vrednosti nepremičnin. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je hipotekarna tožba tožeče stranke sestavljena iz ugotovitvenega zahtevka (dolžnost priznati terjatev) in dajatvenega zahtevka (dopustiti poplačilo terjatve z izvršbo) in je tožeča stranka z vlogo z dne 7. 8. 2023 dejansko razširila dajatveni del, s čimer je razširila tožbeni zahtevek za dodatnih 370.000,00 EUR.

5Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena). Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse povečana vrednost. Taksa plačana za prvotno vrednost, se všteje v takso za povečano vrednost (tretji odstavek 32. člena ZST-1). Spremembo tožbe predstavlja sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6Navedeno je pri odmeri sodne takse upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ki je pravilno presodilo, da sprememba višine terjatve v tožbenem zahtevku iz 330.000,00 EUR na 700.000,00 EUR zaradi spremembe vrednosti nepremičnin predstavlja razširitev tožbenega zahtevka. Za presojo vrednosti spornega predmeta je v konkretni zadevi odločilna vrednost terjatve oziroma vrednost zastavnega predmeta. V 43. členu ZPP je določeno, da če se zahteva s tožbo samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, se določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje. Če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta. S tem je tudi predvidena korektura v primeru razhajanja med višino terjatve in vrednostjo zastavnega predmeta. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, ki velja v teoriji¹, da se določba citiranega člena uporablja tudi, ko se s tožbo zahteva izbris zastavne pravice, za tožbo za ugotovitev obstoja ali neobstoja zastavne pravice in za pravo zastavno tožbo. Tožeča stranka se tako v pritožbi glede ugotavljanja vrednosti spornega predmeta napačno sklicuje na 44. člen ZPP. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožeče stranke, da bi sodišče moralo kot vrednost spornega predmeta upoštevati vrednost, kot je navedena na tožbi, saj se ta ureditev nanaša na primere, ko vrednost spornega predmeta ni razvidna iz tožbenega zahtevka oziroma je ni mogoče ugotoviti s pomočjo pravil, ki jih za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določa ZPP.

7Iz pritožbenih navedb tožeče stranke nadalje izhaja, da znesek terjatve tožeče stranke znaša 42.696.768,79 EUR. Kljub temu je tožeča stranka tako v tožbi kot tudi v vlogi z dne 7. 8. 2023 višino terjatve v tožbenem zahtevku opredelila tako, da je skladna z njeno oceno vrednosti zastavnega predmeta – nepremičnin. Za samo opredelitev višine spornega predmeta je bistvena višina terjatve, kot je opredeljena v tožbenem zahtevku in ne v samih navedbah, saj sodišče skladno s prvim odstavkom 2. člena ZPP odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Ker je tožeča stranka višino terjatve v tožbenem zahtevku in vrednost nepremičnin v tožbi določila kot 330.000,00 EUR, z vlogo z dne 7. 8. 2023 pa obe vrednosti povišala na 700.000,00 EUR, je povišala vrednost spornega predmeta za 370.000,00 EUR. Sprememba vrednosti spornega predmeta v konkretnem primeru je posledica razširitve tožbe. Smisel hipotekarne tožbe je namreč ugotoviti obstoj zavarovane terjatve. V konkretnem primeru bo sodišče prve stopnje po tožbenem zahtevku, kot ga je tožeča stranka postavila v vlogi z dne 7. 8. 2023, moralo ugotavljati obstoj terjatve v višji višini (tj. 700.000,00 EUR), kot je bila navedena v prvotnem tožbenem zahtevku v tožbi, v primeru ugoditve zahtevku pa bo tožeča stranka upravičena do poplačila višjega zneska terjatve. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom kot ga je postavila v vlogi z dne 7. 8. 2023 tako zahteva več, kot je to zahtevala s tožbenim zahtevkom v tožbi, s čimer je razširila tožbeni zahtevek. Razlogi, zakaj je prišlo do razširitve tožbe (zatrjevanega povišanja vrednosti nepremičnin) na to presojo ne vplivajo. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da dodatna sodna taksa omejuje pravico do sodnega varstva, saj je za dodatno odmero sodne takse pravna podlaga in je tako dopustno pogojevanje pravice do sodnega varstva s plačilom sodne takse. Ker je v obravnavanem primeru tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je razširila tožbeni zahtevek, zaradi česar se je spremenila vrednost spornega predmeta, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za redni postopek odmerilo od nove, povečane vrednosti predmeta postopka in izdalo dodatni plačilni nalog za razliko, pravilna.

8Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ Glej J. Zobec, komentar 43. člena v: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, leto 2005, str. 228.