UPRS Sodba II U 110/2023-11

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje št. 181-78/2021/12 z dne 7. 3. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Potek predhodnega upravnega postopka

1Tožnikoma A. A. in B. B. je bil kot staršema mladoletne C. C. izdan sklep, s katerim je bil njun predlog za opustitev cepljenja C. C., rojene ... 2017, zavržen.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožnika dne 10. 5. 2021 podala predlog za opustitev cepljenja za otroka C. C. V nadaljevanju obrazložitve so napisane materialnopravne podlage za podajo predloga za opustitev cepljenja skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) in dolžnost podaje vloge za opustitev cepljenja na obrazcu, kar sta vlagatelja storila, in sicer sta podala predlog za opustitev cepljenja zaradi alergij na sestavine cepiva zaradi resnega neželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva in zaradi bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

3Iz obrazložitve še izhaja, da je bila C. C. predhodno štirikrat cepljena s Pentaximom, in sicer 24. 7. 2018, 28. 8. 2018, 8. 10. 2018 in 10. 9. 2019. K predlogu sta tožnika kot starša oziroma vlagatelja za oprostitev cepljenja priložila tudi zdravstveno dokumentacijo, fotokopijo zdravstvenega kartona, laboratorijske izvide, izvide dežurne ambulante ZD ...

4Iz sklepa nadalje izhaja, da vlagatelja predlogu za oprostitev cepljenja nista predložila zdravstvene dokumentacije, ki je zahtevana v šestem odstavku 22.a člena ZNB, ki dokazuje kakšno alergijo na sestavine cepiva ima oseba in kako je bila diagnosticirana, kakor tudi ne zdravstvene dokumentacije, iz katere je razvidna zdravstvena obravnava resnega neželenega učinka in dokumentacije, ki potrjuje navedeno bolezen oziroma zdravstveno stanje, kjer bi bila zabeležena zdravniška obravnava, ustrezne specialnosti in opisanih zdravstvenih težav otroka, za katerega vlagata predlog. V predmetnem postopku sta bila vlagatelja z dopisom št. 181-78/2021/4 z dne 16. 9. 2021 pozvana, da predlog ustrezno dopolnita, kar sta 24. 10. 2021 tudi storila, vendar po stališču organa brez zdravstvene dokumentacije.

5V postopku obravnave predloga za opustitev cepljenja je tožena stranka ugotovila, da sta vlagatelja vložila predlog za opustitev cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom M-M-RVaxPro, in sicer zaradi alergij na sestavine cepiva, zaradi resnega neželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ter zaradi bolezni in zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Ker po stališču organa vlagatelja nista priložila tudi zdravstvene dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno kakšno alergijo na sestavine cepiva ima oseba in kako je bila diagnosticirana ali morebitne zdravstvene dokumentacije resnega neželenega cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, tožena stranka niti ni izvedla razgovora pred komisijo za cepljenje, saj je po njenem stališču ta razgovor možen le v primeru, če je predlog za opustitev cepljenja pravočasen in pravilno dopolnjen. Zaradi navedenega je tožena stranka na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB predlog za opustitev cepljenja zaradi nepredložene ustrezne zdravstvene dokumentacije in skladno z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s sklepom 2. 11. 2021 zavrgla kot nepopolnega.

Potek predmetnega upravnega postopka

6Vlagatelja sta dne 17. 1. 2023 ponovno vložila predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja, kar je tudi predmet presoje v predmetnem postopku, in po navedbah tožene stranke tudi temu predlogu nista priložila nobene zdravstvene dokumentacije, ki bi bila nova, zaradi česar je tožena stranka menila, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek vlagateljev ni spremenilo in je zato, v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP predmetno vlogo, zavrglo.

Tožbene navedbe

7Tožnika vlagata tožbo, ker se ne strinjata z izpodbijanim sklepom, in sicer zaradi zmotne nepravilne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitev pravil postopka, saj je izdan sklep nezakonit in temelji tudi na nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

8Tožeča stranka je namreč 13. 1. 2023 (17. 2. 2023¹) pri toženi stranki vložila predlog za opustitev cepljenja za mladoletno C. C., ki ga je tožena stranka prejela 17. 1. 2023. Tožena stranka, v nasprotju s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), tožeče stranke ni pozvala k dopolnitvi vloge, temveč jo je zavrgla, v posledici česar, zaradi te procesne kršitve, tožena stranka dejanskega stanja ni popolno ugotovila oziroma ga sploh ni ugotavljala, kar izhaja tudi že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katerega je razvidno, da se vse opisano v predmetnem sklepu nanaša na postopek, potek in dejansko stanje na podlagi predhodno podane vloge, ki jo je tožeča stranka podala 7. 5. 2021. Tožeča stranka posebej izpostavlja, da je tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni pozvala ali kakorkoli povabila k sodelovanju v postopku ter je tudi ni poučila o njenih pravicah v postopku, o ugotovljenih dejstvih in predloženih dokazih v postopku, kar je še posebej sporno ob upoštevanju, da se v predmetnem postopku odloča o pravici tožeče stranke o njenem telesu, torej posegu v njeno telo. V posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sam sklep pomanjkljiv, njegov izrek napačen in tudi sklep nezakonit.

9Tako tožeča stranka meni, da je tožba utemeljena že iz zgoraj navedenih razlogov, kljub temu pa uveljavlja še bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj glede na to, da tožena stranka tožeče stranke, skladno z določilom 67. člena ZUP, ni pozvala na dopolnitev vloge, v kateri bi tožeči stranki določila rok za odpravo pomanjkljivosti, v posledici česar tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijanega upravnega akta, ki se nanaša na odločanje o pravici oziroma pravnem interesu tožeče stranke (mladoletnega otroka) glede opustitve posega v telo tožeče stranke, s tem pa tudi pravico tožeče stranke do nedotakljivosti njenega telesa. Ker torej tožeča stranka ni imela pravice sodelovati v postopku, je prišlo tudi do kršitve ostalih določil ZUP-a, predvsem njegovega 9. člena, ki določa, da ima stranka pravico udeleževati se postopka tako aktivno kot v obrambi in je izraz temeljnega načela zaslišanja stranke, saj je tudi poznavanje mnenja druge strani v upravnem postopku ključno za končno pravilno odločitev. Stranki mora biti v postopku tudi omogočeno, da se pred izdajo akta seznani in izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo upravnega akta, pri čemer mora biti v ospredju tudi v upravnem postopku načelo materialne resnice in načelo zaslišanja stranke, ki uradni osebi nalaga , da mora pred izdajo upravnega akta stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. V kolikor gre za kršitev načela zaslišanja stranke, gre tudi za bistveno kršitev pravil postopka, ne glede na dejstvo ali gre za postopek na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti. Načelo zaslišanja stranke je tudi mednarodni standard po praksi in dokumentih v okviru Sveta Evrope in Evropske unije, kar je vse pogoj za formalno zakonitost izdanega upravnega akta. Pravica do izjavljanja biti slišan v postopku pa je tudi ena izmed temeljnih ustavnih pravic in izhaja iz enakega varstva pravic 22. člena Ustave Republike Slovenije. Enako varstvo pravic je pomembno tudi uresničevati v upravnih zadevah, saj je tudi na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Tožena stranka v predmetnem postopku tako ni spoštovala enakega varstva pravic, saj tožeči stranki kot stranki v postopku, pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni omogočila sodelovanja v postopku, zlasti pa ji tudi ni dala možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo sklepa, zaradi česar je storila bistveno kršitev pravil postopka, ki je samostojen pritožbeni razlog, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti.

10Tožeča stranka izpostavlja tudi bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, in sicer zaradi absolutne bistvene kršitve postopka, ker se izpodbijanega upravnega akta ne da preizkusiti. Tožena stranka namreč v obrazložitvi sklepa ni pojasnila zakaj ni obravnavala vloge z dne 13. 1. 2023 ter se tudi ni opredelila do navedb tožeče stranke kot stranke postopka, temveč je v svoji obrazložitvi opisala le potek prejšnjega upravnega postopka, ki pa ni bil končan z meritorno odločitvijo, zaradi česar izpodbijani sklep nima bistvenih zakonskih sestavin, predpisanih v 214. členu ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 210. člena ZUP in gre tudi na tem mestu za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč ne vsebuje obrazložitve zahtevka tožeče stranke in tudi ne vseh njenih navedb, prav tako pa nima navedenega ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to organ ugotovitev oprl, niti razlogov za presojo posameznih dokazov, v posledici česar je tudi iz tega razloga treba izpodbijan akt odpraviti in zadevo vrniti v ponovni postopek.

11Tožeča stranka še opozarja na kršitev vseh načel določil postopka po ZUP-u.

12V nadaljevanju tožbe tožeča stranka izpostavlja nepravilno uporabo materialnega prava (IV. poglavje tožbe, str. 8) in ponovno izpostavlja neuporabo 67. člena ZUP in nepozivanje tožene stranke tožeče stranke kot vlagatelja k dopolnitvi vloge, v posledici pa izpostavlja napačno uporabo 129. člena ZUP, ko je tožena stranka na podlagi 4. točke prvega odstavka navedenega člena vlogo tožeče stranke zavrgla, saj je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla, da je vlogo tožeče stranke zavrgla, ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se zahtevek tožeče stranke opira, ni spremenilo, kar pa ne sodi med razloge, zaradi katerih se lahko vloga s sklepom zavrže, saj ni izpolnjen nobeden izmed pogojev iz 129. člena ZUP. Tožena stranka je namreč napačno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj se o isti upravni zadevi ne vodi upravni ali sodni postopek in tudi še ni bilo o njej pravnomočno odločeno, prav tako pa tožeči stranki v tej zadevi ni bila izdana zavrnilna odločba.

13Tožeča stranka še izpostavlja, da je tožena stranka zaradi nepravilne oziroma neuporabe materialnega prava posegla tudi v pravice in dolžnosti staršev iz 54. člena URS ter pravice otrok iz 56. člena URS in izpostavlja, da tožeči stranki izvršujeta svojo dolžnost skrbi za otrokovo največjo korist, kar sta kot starša dolžna ravnati, pri čemer pa je tožena stranka obe tožeči stranki neutemeljeno in protipravno ovirala oziroma ju prikrajšala, saj je onemogočila vsebinsko obravnavo vloge, ki zadeva vprašanje zdravja otroka, ki pa ni samo temeljna človekova pravica in temeljna ustavna pravica, temveč je tudi ena izmed najpomembnejših družbenih vrednot, zaradi česar so tudi zaščite te pravice toliko večje, še posebej, ko gre za pravice otrok, ki uživajo posebno varstvo in skrb.

14Na podlagi vsega navedenega tožeča stranka predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijani sklep odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, prav tako pa predlaga tudi plačilo stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Navedbe tožene stranke

15Tožena stranka je na predmetno tožbo odgovorila na način, da je ponovno povzela obrazložitev iz izpodbijanega sklepa ter potrdila, da je tožeča stranka dne 13. 1. 2023 ponovno podala predlog za oprostitev cepljenja za mladoletno C. C., pri čemer pa se sklicuje, da je tožena stranka tožečo stranko z dopisom z dne 16. 9. 2021, skladno z določilom prvega odstavka 67. člena ZUP, pozvala na dopolnitev ustrezne zdravstvene dokumentacije in potrdila, da je bil izdan sklep o zavrženju vloge dne 2. 11. 2021 št. 181-78/2021/6 iz razloga, ker tožeča stranka dopolnitvi ni priložila zdravstvene dokumentacije. Tožena stranka je v zvezi z navedbami tožeče stranke, da ni popolno ugotovila dejanskega stanja v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri navedbah, in da je predlog s sklepom zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj tožeča stranka v novem predlogu ni navedla nobenih novih dejstev, niti toženi stranki ni posredovala nobene zdravstvene dokumentacije, zaradi česar tožena stranka trdi, da dejansko stanje ni bilo nepopolno ugotovljeno in sklep ni pomanjkljiv, kakor tudi ni napačen njegov izrek.

16Glede nezaslišanja in očitka tožeče stranke toženi stranki glede kršitve 9. člena ZUP tožena stranka pojasnjuje, da komisija predlog strokovno obravnava le v kolikor je le-ta formalno popoln, torej da je predlog vložen na predpisanem obrazcu in je priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija iz šestega odstavka 22.a člena ZNB, kar je razvidno tudi iz dopisa za dopolnitev predloga št. 181-78/2021/4 z dne 16. 9. 2021, v katerem je tožena stranka vlagateljema pojasnila, da bo razgovor pred komisijo opravljen le v primeru, če bo predlog za opustitev pravočasno in pravilno dopolnjen. Zato tožena stranka vztraja, da z zavrženjem predloga ni kršila pravil postopka. Tožeča stranka bi namreč lahko že zoper prvotni sklep z dne 2. 11. 2022 o zavrženju, v primeru njegovemu nasprotovanju, sprožila upravni spor, česar pa ni storila, temveč je po preteku enega leta ponovno sprožila postopek za trajno opustitev obveznega cepljenja.

17Tožena stranka tako zavrača vse očitane kršitve nepravilne uporabe materialnega prava, hkrati pa pojasnjuje, da prejšnji postopek ni bil končan z meritorno odločitvijo (odločbo) tožene stranke, bil je zavržen, vendar navedeno ne spremeni dejstva, da se dejansko stanje od vložitve prvega predloga za opustitev cepljenja, ki ga je tožena stranka prejela dne 10. 1. 2021 do vložitve drugega predloga za opustitev cepljenja, ki ga je tožena stranka prejela 17. 1. 2023, ni spremenilo.

18Tožena stranka še dodatno navaja (poglavje V. odgovora na tožbo), da iz prejetega dopisa tožeče stranke izhaja, da C. C. za navedene bolezni in alergije še nima zdravstvene dokumentacije, ter da gre v tem primeru le za sum staršev. Tožeča stranka je namreč v svojih predlogih večkrat navedla, da ne razpolaga z dodatno dokumentacijo oziroma, da C. C. še ni bila testirana, da bi bila alergična, pa se vseeno sklicuje na ta razlog.

19Tožena stranka ugotavlja, da tožeča stranka želi, da se obvezno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pri mladoletni tožnici opusti zaradi resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva, pri čemer izpostavlja, da C. C. proti ošpicam, mumpsu in rdečkam še sploh ni bila cepljena, saj se cepivo Pentaxim, s katerim je bila C. C. cepljena, uporablja za cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa B. C. C. tako ni opravila obveznega cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki bi jih glede na svojo starost morala opraviti.

20Tako tožena stranka v celoti zavrača navedbe tožeče stranke in vztraja pri navedbah ter predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Iz pripravljalnih vlog

21Tožeča stranka je dne 23. 8. 2023 podala pripravljalno vlogo, s katero je podala odgovor na odgovor na tožbo tožene stranke. Prereka vse navedbe tožene stranke ter se sklicuje na svoje predhodne navedbe, istočasno pa ugotavlja, da se tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo ne opredeljuje do tožbenih navedb in zatrjevanih kršitev. Tožeča stranka izpostavlja, da so navedbe tožene stranke in pravne podlage 22.a člena ZNB v zvezi s predmetno zadevo irelevantne, saj navedeno ni predmet spora in vsa pojasnila citirane zakonodaje tožene stranke ne odrešijo obveznosti obrazložitve in tudi ne obveznosti uporabe pravil splošnega upravnega postopka, pri čemer tožeča stranka ponovno izpostavlja, da tožena stranka v postopku ni uporabila najprej 67. člena ZUP in tožeče stranke ni pozvala k dopolnitvi vloge.

22Tožeča stranka izpostavlja, da zgolj sklepanje in predvidevanje tožene stranke ne more in ne sme odrešiti postopkovne kršitve, ki jo je v postopku naredila, saj z opustitvijo dolžnosti in kršitve zaradi opustitve svoje dolžnosti in kršitve 67. člena ZUP storila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijanega upravnega akta.

23Tožeča stranka posebej izpostavlja, da navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne odgovarjajo na tožbene navedbe in tudi posebej še ne glede ključnega pravnega vprašanja nepravilne uporabe materialnega prava, ki je vodila v nadaljnje postopkovne kršitve tožene stranke. Tožeča stranka vztraja in sodišču predlaga, da tožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

Glede prednostne obravnave

24Sodišče je predmetno zadevo zaradi narave predmeta, to je cepljenja mladoletnega otroka in zaščite javnega zdravja, na podlagi 13.a člena Zakona o sodiščih, opredelilo kot prednostno in zadevo tako vzelo v obravnavo.

Sodna presoja

25Tožba je utemeljena.

26V predmetnem postopku je tožeča stranka izpostavila tri kršitve v izvedenem postopku pred toženo stranko, in sicer kršitev 67. člena ZUP, kršitev pravice do izjave – 9. člen ZUP in kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

Glede dolžnosti ravnanja po 67. členu ZUP

27Iz predmetne zadeve izhaja, da so tožeče stranke dvakrat podale predlog za opustitev cepljenja in sicer prvič 10. 5. 2021 in drugič 13. 1. 2023 (oziroma 17. 1. 2023).

28Po podaji prvega predloga je tožena stranka, skladno z določilom 67. člena ZUP, tožeče stranke pozvala na dopolnitev in nato s sklepom 2. 11. 2021 odločila, da se vloga tožečih strank kot nepopolna zavrže. Z navedenim je bil postopek o tej vlogi končan, vendar ne z vsebinsko presojo temveč zaradi procesnih pomanjkljivosti torej neustrezno dopolnjene vloge.

29Tožeče stranke so 13. 1. 2023 (17. 1. 2023), podale ponovni predlog za opustitev cepljenja, pri čemer sodišče toženi stranki ne more pritrditi, da gre za isti postopek, saj je med obema vlogama preteklo 20 mesecev, in so se lahko okoliščine na strani mladoletne tožnice (še posebej ob upoštevanju, da gre za nedoletnega otroka), spremenile tako glede njenega zdravstvenega stanja kakor tudi glede zdravstvene dokumentacije. Zaradi navedenega je tožena stranka neutemeljeno upoštevala okoliščine in dejstva iz prejšnjega postopka, ki je bil pravnomočno končan, kot del predmetnega postopka, še posebej iz razloga, ker se je predhodni postopek zaključil zaradi procesnih razlogov in ne vsebinske presoje utemeljenosti podanega predloga za opustitev cepljenja. Ravno zaradi navedenega, bi tožena stranka bila dolžna, skladno z določilom prvega odstavka 67. člena ZUP, tožečo stranko oziroma njena zakonita zastopnika pozvati na dopolnitev vloge, če je menila, da vloga ni popolna. Pred tovrstnim pozivom namreč tožena stranka ne more odločati, da se glede dejanskega stanja na strani vlagateljev okoliščine primera niso v ničemer spremenile, saj o tem v resnici ni imela v spisovnem gradivu nobene dokumentacije.

30Prvi odstavek 67. člena ZUP namreč jasno določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, da je samo zaradi navedenega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ stranko v roku petih (5) delovnih dni pozvati, da se pomanjkljivosti odpravijo in istočasno vlagatelju določiti rok v katerem mora vlogo popraviti. Organ lahko namreč začne postopek ali odloča v postopku šele, ko ima za odločitev na voljo vse potrebne podatke. Odločba izdana na podlagi nejasne in nepopolne vloge, ki lahko vpliva na rešitev stvari, pomeni bistveno kršitev pravil postopka². Zavrženje vloge je tako dopustno šele, če stranka pomanjkljivosti ne odpravi.

31Stranka, ki poda nepolno vlogo, pa je ne dopolni v roku in je zato vloga s sklepom zavržena, ni prekluidirana pred ponovno podajo nove vloge. Organ je ob podaji ponovne vloge dolžan ponovno preveriti, ali je vloga popolna, in če ni, mora stranko ponovno ustrezno pozvati na dopolnitev³.

32Tožena stranka navedenega ni storila, zaradi česar je pritrditi tožečim strankam, da je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka in je sodišče že iz tega razloga tožbi ugodilo in izpodbijani sklep, skladno z določilom 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo.

33Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

Glede nadaljevanja postopka

34Sodišče zaradi morebitnega nadaljevanja postopka iz razlogov ekonomičnosti in morebitnega nadaljevanja postopka pripominja še naslednje.

35Iz (morebitnega) sklepa o zavrženju mora utemeljeno izhajati zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. V predmetni zadevi gre namreč za presojo medicinskih razlogov, zaradi česar bi, ob podani obrazložitvi organa o neustreznosti medicinske dokumentacije (če jo stranke predložijo), morala najprej komisija presojati in pojasniti zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov. Organ mora namreč v primeru zavrnitve predloga za opustitev cepljenja argumentirano in konkretizirano pojasniti zakaj določena in predložena zdravniška dokumentacija in zdravstveni karton, ki izkazuje potek bolezni obravnavanega vlagatelja ni ustrezna oziroma ni ustrezne specialnosti (katera specialnost bi torej morala biti in zakaj).

36Po mnenju sodišča ZNB odločevalcu ne daje podlage, da vlagateljev, potem ko so predložili zdravstveno dokumentacijo in celoten zdravstveni karton vlagatelja, ne povabi pred komisijo, saj gre v predmetnem postopku za ugotavljanje dejstev, ki jih mora komisija šele ugotoviti, glede na dejstvo, da gre za strokovno vprašanje in potrebna medicinska znanja in ne za pravno vprašanje. Komisija mora namreč z medicinskega stališča oceniti in proučiti razloge podanega predloga za opustitev cepljenja, da jih lahko kasneje kot neustrezne/ustrezne označi organ odločanja. Organ odločanja namreč najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonski določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22. c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Navedeno torej pomeni, da je Komisija tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja. Komisija je namreč v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi ugotovitev katere lahko nato organ, ob strokovno podanih medicinskih razlogih in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.

37V predmetni zadevi je stranka tudi podala zahtevo za razgovor pred komisijo, kar je, skladno z določilom drugega odstavka 22c. člena ZNB, njena pravica. Starši mladoletne tožnice so namreč navedli kakšne neželene učinke, je po njihovih opažanjih imela njihova hči po predhodnih cepljenjih (četudi z drugo vrsto cepiva), zaradi česar je (glede na dejstvo, da gre za mladoletno osebo), treba pred zavrnitvijo predloga navedeno temeljito razčistiti, saj gre za poseg v telo, ki mora biti dopusten in sorazmeren, glede na možne posledice, ki se lahko primerijo v primeru alergije na cepivo ali sestavine cepiva ali druge zdravstvene razloge otroka in ogrožanje ali vpliv na javno zdravje.

38Glede pravice do izjave, sodišče izpostavlja, da navedeno ne pomeni, da stranke lahko zgolj podajo izjavo pisno ali ustno, temveč morajo imeti pravico seznaniti se z razlogi organa za njegovo odločitev tako neposredno pred organom v okviru izvedbe kontradiktornega postopka (da se lahko stranka neposredno pred organom izjavi o stališčih organa tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vprašanj), kakor tudi posledično z obrazložitvijo odločitve izdanega sklepa ali odločbe, vse z namenom, da lahko vložijo ustrezno pravno sredstvo, in da lahko razloge organa preveri (ob morebitnem postopku upravnega spora) sodišče, zaradi česar je pritrditi tožeči stranki, da mora biti vsaka odločba ali sklep organa ustrezno obrazložena na način, da se lahko preizkusijo razlogi, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi, saj gre v nasprotnem za kršitev ustavno varovane pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

39Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer tega konkretnega otroka in njegovih domnevnih alergij, o katerih sta navajala starša, zgolj z navedbo členov določil zakona in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank pa ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo v kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

40Organ odločanja mora pri predmetnem odločanju tako tehtati med zdravjem otroka in varovanjem javnega zdravja, in sicer na način da prouči ali je javno zdravje ogroženo na način, da bi bil upravičen ukrep cepljenja otroka, za katerega bi lahko testi pokazali prisotnost alergij⁴, saj je dobrobit in zdravje mladoletnega otroka ustavna pravica višje ravni kakor splošno javno zdravje, ki se sicer varuje z izvajanjem obveznega cepljenja.

41Sodišče na tem mestu pripominja, da je, v skladu s preiskovalnim načelom in že temeljnim načelom materialne resnice določil ZUP, uradna oseba, ki vodi postopek, odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov potrebnih za odločitev o predmetu postopka. Gre za katerakoli dejstva od katerih so odvisni meritorna odločitev ali tudi formalni sklepi (Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, str. 90). Uradno osebo lahko in morajo zanimati ne samo dejstva, ki jih navajajo stranke in drugi udeleženci, temveč vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev po materialnem zakonu. Zato uradna oseba tudi ni vezana na predloge strank glede izvedbe dokazil, temveč lahko sama po uradni dolžnosti odreja kaj in kako (s katerimi dokazili) je treba dokazovati tako v postopkih z eno stranko (aktivno ali pasivno) kot tudi v postopkih z udeležbo dveh ali več strank z nasprotnimi interesi, saj tudi kontradiktornost postopka ne posega v pooblastilo uradne osebe kot gospodarja postopka.

42Zgolj zaradi pravilne izvedbe postopka v morebitnem nadaljevanju postopka sodišče pripominja, da je skladno z določili 138. člena ZUP, organ odločanja pred izdajo odločbe dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna in je tako treba strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

43Posamični akt in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil morajo, skladno s 153. členom Ustave RS, temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu, pri čemer to varstvo ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih, ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke še večji pomen in je še bolj pomembna. Toliko bolj velja v primeru, kadar gre za področje zdravja mladoletnega otroka. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP)⁵.

K točki II. izreka

44Glede plačila stroškov je sodišče tožečim strankam priznalo stroške v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, in sicer prvem odstavku 3. člena, saj tožeče stranke v postopku niso imele pooblaščenca, ki je odvetnik, zaradi česar se jim priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

45Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

¹ V spisovnem gradivu ni pisemske ovojnice, kakor tudi ni označeno ali je bila vloga posredovana priporočeno po pošti ali predložena organu neposredno.
² Iz Komentarja ZUP, Uradni list RS, 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 454.
³ Prav tam, str. 459.
⁴ Zahtevo, da se alergološki testi na sestavino cepiva opravijo, lahko poda tudi Komisija, skladno z določilom prvega odstavka 22. c člena ZNB, in šele na tak način lahko z gotovostjo trdi in posledično organ ugotovi, da je cepljenje ali opustitev cepljenja upravičena ali neupravičena.
⁵ Tako sodna praksa Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, tč. 8. obrazložitve.