VSK Sklep CDn 137/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici zavrnilo ugovor predlagateljev ter potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bil predlog za vzpostavitev listine in vknjižbo lastninske pravice pri zgoraj navedeni nepremičnini zavrnjen.

2Zoper sklep so se pritožili predlagatelji. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vzpostavitev listine in nato dovoli predlagano vknjižbo lastninske pravice. Kot izhaja iz predloga, so predložili kupno pogodbo z dne 7.6.1985 v neoverjeni originalni kopiji, kar dokazuje žig odvetnika. Overjen (s sodno overjenim podpisom prodajalca) original je bil izgubljen, do vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi iz njim neznanega razloga ni prišlo. Vzpostavitev kontakta s prodajalcema ni možna. Nadalje izpostavljajo IV. člen kupne pogodbe, iz katerega izhaja, da sta prodajalca dovolila, da se takoj vknjiži lastninska pravica pri prodani nepremičnini v korist kupovalke. Kupnina je bila plačana dne 7.6.1985 in istega dne sta prodajalca na Občino A. vložila napoved za odmero davka na promet nepremičnin, kar v dovoljšnji meri izkazuje verjetnost, da je bilo v korist pravne prednice predlagateljev izstavljeno zemljiškoknjižno potrdilo. Predlagatelji menijo, da so podani pogoji za začetek postopka po 234. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). S tako strogim dokaznim standardom, kot ga je zavzelo v konkretnem primeru, je sodišče ravnalo nasprotno smislu instituta vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Res lahko predlagatelji pritegnejo lastnike sosednjih nepremičnin, da podajo izjavo po določbi 2. točke petega odstavka 234. člena ZZK-1, vendar za to ni potrebe, saj peti odstavek 234. člena ZZK-1 alternativno določa izkazovanje verjetnosti s kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva. Po mnenju predlagateljev večjo verjetnost obstoja listine, katere vzpostavitev se zahteva, izkazuje prav pogodba in je ta bolj prepričljiv dokaz od izjave sosedov. Kvaliteto verjetnosti pa so predlagatelji dodatno povečali s priloženo napovedjo za odmero davka na promet nepremičnin, ki je prav tako podpisana s strani njihove pravne prednice in obeh prodajalcev. Izpolnitev napovedi za odmero davka na promet nepremični je smiselna zgolj ob predpostavki, da so bili podpisi na kupni pogodbi overjeni. S tako ozko razlago institut vzpostavitve listine postane neuporaben in nepotreben. Ne drži niti navedba sodišča, da v odločbi VSK CDn 267/2016, na katero se sklicujejo, ne gre za smiselno enak primer.

Tudi navedba, da nepremičnina ni vsebovana v sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah D 225/2011, ne vodi do zaključka, da ni izkazan prehod lastninske pravice na obravnavani nepremičnini na predlagatelje. Predlagatelji so zakoniti dediči po A. A. in je posledično premoženje v celoti prešlo nanje. Logično je, da nepremičnine ni v sklepu o dedovanju, saj sodišče v nepravdnem postopku ne more v sklep vključevati nepremičnin, ki niso vpisane na ime pokojnega.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je predlagateljem pravilno pojasnilo, da se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine v skladu s prvim odstavkom 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) začne, če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila ali izgubila ter če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja postopka. Šteje se, da je pogoj izstavljenega zemljiškoknjižnega dovolila verjetno izkazan, če predlagatelj predlogu za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine priloži kopijo listine, katere vzpostavitev zahteva, ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo (peti odstavek 234. člena ZZK-1).

5Za pritožbo ni sporno, da so predlagatelji k predlogu priložili le kopijo kupoprodajne pogodbe, na kateri podpis prodajalcev ni overjen, za vknjižbo v zemljiški knjigi pa se zahteva overjen podpis¹. Resda so k predlogu priložili tudi potrdilo o plačilu kupnine in napoved za odmero davka na promet nepremičnin, ki sta jo podpisala tako prodajalca kot pravna prednica predlagateljev kot pridobiteljica (da bi bila vložena pristojno občinsko upravo za prihodke iz nje ne izhaja), vendar niso niti trdili, da je obstajal izvod pogodbe z overjenim podpisom prodajalcev, ki je izgubljen (kar sedaj v pritožbi trdijo in gre za nedovoljeno pritožbeno novoto – prvi odstavek 160. člena ZZK-1), temveč le, da razpolagajo le s kopijo pogodbe in ne vedo, zakaj do vpisa v zemljiško knjigo ni prišlo. Okoliščine, ki jih predlagatelji navajajo, tudi sicer verjetno ne izkazujejo, da je obstajal izvirnik kupoprodajne pogodbe, na katerem je bil podpis overjen. Ker že pogoj iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1 ni izpolnjen, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki predlogu ni ugodilo, pravilna.

6Predlagateljem je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, da tudi sicer ni izpolnjen pogoj za vknjižbo lastninske pravice v njihovo korist. Resda so kot univerzalni pravni nasledniki kupke nepremičnine aktivno legitimirani za vložitev predloga za vzpostavitev listine, vendar v korist svoje pravne prednice. Šele v nadaljevanju, ko bi v postopku za vzpostavitev listine dosegli vpis na svojo pravno prednico, bi lahko na podlagi pravnomočnega dopolnilnega sklepa zapuščinskega sodišča lahko predlagali vpis svojo korist. Zgolj pravnomočni sklep o dedovanju je namreč listina, na podlagi katere se v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, doseže vpis na dediče (6. točka 40. člena ZZK-1).

7Predmetna zadeva ni primerljiva z zadevo CDn 267/2016, v kateri se je predlagatelj pravočasno skliceval na obstoj overjenega originala kupoprodajne pogodbe, ki ga je sklenil njegov pravni prednik, za katerega je trdil, da je izgubljen in istočasno z vložitvijo predloga predlagal vknjižbo lastninske pravice v korist svojega pravnega prednika.

8Glede na obrazloženo je pritožba predlagateljev neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

9Predlagatelji same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

¹ Primerjaj 41. člen ZZK-1, enako pred tem (v letu 1993) pravno pravilo paragrafa 36 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930, overjen podpis na zasebni listini pa je bil zahtevan tudi po 22. členu pred ZZK-1 veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi, Ur. l. RS 33/95 s spremembami).