VSK Sklep CDn 46/2022

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Dn 25440472021 se razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je v tej zadevi na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 260/2021 z dne 2. 12. 2021 dovolila zaznambo postopka za delitev nepremičnine pri uvodoma navedeni nepremičnini, ki je v solastnini nasprotnih udeležencev A. A. in B. B.

2A. A. je zoper odločitev ugovarjal. Zemljiškoknjižna sodnica je ugovor zavrnila in potrdila izpodbijani sklep o dovolitvi vpisa.

3A. A. je zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice vložil pritožbo. Navaja, da še vedno nasprotuje vpisu zaznambe, ker je Okrajno sodišče v Mariboru zemljiškoknjižnemu sodišču kot podlago za vpis dostavilo listine, ki so izmišljene, nezakonite ali pomanjkljive. Spor ne obstaja, le čas razdelitve ni primeren. Predlagatelj je grobo posegel v njegove pravice, ko je brez soglasja razpolagal s celotno lastnino, s tem, ko je določil, kateri del bo dal v zakup.

4Pritožba je bila vročena zakonitemu zastopniku B. B., ki nanjo ni odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6Sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih veže načelo formalnosti postopka. To načelo določa, da sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Katera listina je podlaga za vpis, je odvisno od vrste vpisa, ki se predlaga. O dovolitvi zaznamb sodišče odloča na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (drugi odstavek 29. člena ZZK-1).

7V tej zadevi gre za postopek, začet po uradni dolžnosti, zaradi zaznambe nepravdnega postopka za delitev stvari v solastnini. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) nalaga nepravdnemu sodišču, da nemudoma po prejemu predloga za delitev po uradni dolžnosti obvesti zemljiškoknjižno sodišče o začetem postopku, zemljiškoknjižno sodišče pa po uradni dolžnosti odloči o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo.¹ Za zaznambo tega postopka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora (glej tretji in četrti odstavek 156. člena ZNP-1). Pravila o zaznambi spora glede listin jasno določajo, da je podlaga za vpis ustrezno procesno dejanje – ustrezna tožba oziroma predlog, s katerim se začne nepravdni postopek (glej prvi odstavek 79. člena ZZK-1).

8Pravilna uporaba zgornjih pravil pomeni, da mora biti obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 priložena listina, ki je podlaga za vpis – to je predlog, na podlagi katerega je bil postopek, ki naj se zaznamuje, začet.² Ta predlog mora biti tudi v sklepu o dovolitvi vpisa naveden tudi kot listina, ki je podlaga za vpis. Materialno pravni preizkus je pokazal, da v konkretnem primeru temu ni bilo tako, saj je zemljiškoknjižno sodišče vpis zaznambe nepravilno dovolilo zgolj na podlagi obvestila nepravdnega sodišča o začetem postopku delitve skupnega premoženja.

9Dodati velja, da navedba in predložitev ustrezne listine kot podlage za vpis ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus obstoja pogojev za vpis (primerjaj s 4. točko prvega odstavka 140. člena ZZK-1). V primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, mora izrek sklepa o dovolitvi vpisa vsebovati tudi navedbo te listine (drugi odstavek 152. člena ZZK-1). Nenazadnje se podatki o listini, ki je bila podlaga za določen vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo zemljiške knjige, razvidni so iz njenega zgodovinskega izpiska in morajo biti na predpisani način javnosti dostopni (178., 195. in 198. člena ZZK-1).

10Ugotovljena kršitev je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa zemljiškoknjižne sodniške pomočnice in vrnitev zadeve zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Napotki za delo so razvidni iz zgornje obrazložitve.

¹ Gre za javno objavo dejstva, da je začet sodni postopek, konkretno, da je vložen predlog za delitev nepremičnine, ki je v solastnini.
² Glej tudi: Komentar SPZ – monografija, poglavje 15.11.2. (dr. Nina Plavšak), objavljeno v Portalu Tax-Fin-Lex.