VSRS Sklep II DoR 269/2023

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili postopkovna pravila iz prvega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je sodišče prve stopnje opustilo materialno procesno vodstvo, sodišče druge stopnje pa kljub toženkini pritožbi te nepravilnosti ni odpravilo? 2. Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da vročitev pisanj ni bila pravilno opravljena zgolj iz razloga, ker je bilo na vročilnici označeno, da se je pisemska pošiljka vročala v skladu s 144. členom ZPP, pri tem pa se v vsebino poteka vročitve ni spustilo?

1Tožnik, član lovske družine - toženke, naj bi namestil naprave v njenih prostorih, s katerimi je prisluškoval sejam upravnega odbora ter zvočno snemal pogovore in izjave članov upravnega odbora, ki mu niso bile namenjene. Senat disciplinske komisije toženke je v disciplinskem postopku zoper tožnika ocenil, da je storil težjo disciplinsko kršitev pravil lovske družine, zato ga je s sklepom izključil iz članstva. V obravnavani pravdi tožnik vlaga pritožbo zaradi razveljavitve tega sklepa.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je razveljavilo sklep disciplinske komisije toženke, št. 01/2021 z dne 11. 10. 2021.

3Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije proti sklepu višjega sodišča. Poudarja, da je med dokaznimi predlogi navedla zahtevo in bila prepričana, da jo je tudi predložila, zlasti ker jo sodišče na pripravljalnem in prvem naroku s strani ni opozorilo na ne predložitev. Meni, da bi jo moralo v okviru materialno procesnega vodstva. Če toženka takega dokaza ne bi predlagala, bi jo sodišče na to moralo opozoriti, saj je namen razjasnjevalne oblasti preprečiti, da ena ali druga stranka izgubi pravdo in je ob pravno varstvo samo zato, ker je podala nepopolne dokazne predloge. Sklicuje se na stališče Vrhovnega sodišča, da gre pri materialnem procesnem vodstvu za pravico in dolžnost sodišča vplivati na stranko, da postavi dejanskemu stanju ustrezne predloge in je naloga sodišča, da poskuša pripomoči k temu, da se spor reši vsebinsko, ne pa formalistično. Če bi sodišče toženko pozvalo na predložitev zahteve, bi se lahko skupaj z vročilnico z dne 9. 9. 2021 in zaslišanjem vročevalca prepričalo, da je bila tožniku pravilno vročena zahteva in je ta vsebovala predpisano vsebino. Opiše neuspelo vročanje po detektivih (vabila za sejo senata disciplinske komisije s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka s pozivom, da tožnik predlaga izvedbo svojih dokazov) tožniku, ki je bil v zaprtem avtu in je s kretnjami odklonil sprejem pisanja. Zato mu je vročevalec pisanje pustil v njegovem hišnem predalčniku. Sodiščema očita, da sta nepravilno šteli kot ključno opredelitev napačne podlage za vročanje na vročilnici (144. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namesto Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)) in nista presojali vsebine oziroma poteka vročanja. Poudarja, da je opisala potek vročanja in razlog zanj, in sicer da pisanja ni bilo mogoče izročiti neposredno tožniku ter glede tega predlagala zaslišanje ob tem prisotnih oseb, vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo. Sprejem pisanja je tožnik zavrnil, zato mu je vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku, kar določa 118. člen ZKP.

5Predlog je utemeljen.

6Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).