UPRS Sodba I U 1852/2021-17

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3406-22/2021-6 z dne 12. 11. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 8. 11. 2021 za vključitev kot stranski udeleženec v upravni postopek, v katerem je toženka kot drugostopenjski organ odločala v postopku krčitve gozda v kmetijske namene na parc. št. 123/1, k.o. ..., z odločbo, št. 3406-22/2021-4 z dne 7. 10. 2021. Toženka je predmetno zahtevo zavrgla kot prepozno, ker je bila podana šele po koncu pritožbenega postopka, tj. po izdani odločbi, št. 3406-22/2021-4 z dne 7. 10. 2021, ki je postala dokončna z vročitvijo (edini) stranki, Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa dovoljuje vključitev stranskega udeleženca kadarkoli med postopkom (na kateri koli stopnji) in ne po končanem postopku. Po oceni toženke tako niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožnikove zahteve in se zato ni spuščala v njen meritorni preizkus.

2Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da je toženka napačno uporabila materialno pravo in ni ravnala po pravilih postopka, odločba pa je nezakonita in nepravilna. Tožnik v prvostopenjskem postopku ni imel statusa stranke ali stranskega udeleženca, bil pa je zaprošen za mnenje, ker predmetno zemljišče leži na območju Triglavskega narodnega parka. Odločitev prvostopenjskega organa je temeljila tudi na podanem mnenju tožnika, ki se s krčitvijo gozda v kmetijske namene ni strinjal. Lahko bi zahteval udeležbo v postopku in pridobil status stranskega udeleženca, vendar te zahteve ni vložil, ker s prvostopenjsko odločbo njegove pravne koristi niso bile ogrožene, saj je prvostopenjski organ njegovemu mnenju sledil. Ni bil seznanjen s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, čeprav bi s strani organa moral biti in bi mu morala biti omogočena udeležba v postopku. O odločbi toženke, št. 3406-22/2021-4 z dne 7. 10. 2021, je dne 21. 10. 2021 tožnika obvestil prvostopenjski organ. Po tem obvestilu je tožnik toženki posredoval zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec, vložil pa je tudi tožbo zoper izdano odločbo, ki se vodi pod I U 1667/2021. Tožnik ima pravni interes za udeležbo v postopku, ker je upravljavec narodnega parka; ker zastopa njegove interese v postopkih in je v teh postopkih zastopnik javne koristi; ker izvaja ukrepe varstva sestavin biotske raznovrstnosti; in ker je tudi lastnik nepremičnine s parc. št. 123/2, k.o. ..., ki meji na nepremičnino s parc. št. 123/1, k.o. ..., poseg na sosednjem zemljišču, ki ga dovoljuje drugostopenjska odločba, pa bi posegal v njegovo lastninsko pravico. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter mu prizna status stranskega udeleženca v upravnem postopku. Zahteval je še povrnitev stroškov tega postopka.

3Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik ni vložil pravočasne zahteve za vstop v postopek. Odločba na prvi stopnji je sledila mnenju tožnika in ni ogrožala njegovih pravnih koristi, vendar pa bi se lahko postopek končal tudi drugače. Ker je tožnik vedel, da na prvi stopnji poteka postopek, pa vstopa vanj ni zahteval, toženka ne ocenjuje, da bi morala kot drugostopenjski organ po uradni dolžnosti paziti, da bi bil tožnik kot stranski udeleženec vključen v pritožbenem postopku.

K I. točki izreka:

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je med strankama sporna pravilnost zavrženja zahteve tožnika za vstop v upravni postopek.

6Toženka se je pri tem oprla na 142. člen ZUP. Ta določa, da če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in o tem izda pisni sklep; zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom (drugi odstavek).

7Iz upravnega spisa zadeve (in kar med strankama ni sporno) izhaja, da tožnik v predmetnem upravnem postopku ni imel statusa stranke oziroma stranskega udeleženca, temveč je v njem sodeloval kot mnenjedajalec po določbah Zakona o Triglavskem narodnem parku na zaprosilo prvostopenjskega organa. O izdani drugostopenjski odločbi z dne 7. 10. 2021 je bil tako obveščen šele po njeni izdaji 21. 10. 2021. Iz tega razloga je toženki nato tudi posredoval zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženec z dne 8. 11. 2021.

8Oseba, ki v upravnem postopku ni sodelovala kot stranka ali stranski udeleženec, pa ima (oziroma zatrjuje, da ima) materialnopravni interes za izid upravnega postopka, lahko pri upravnem organu uveljavlja, da ji ta prizna položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku, in sicer, glede na procesno stanje konkretnega postopka: - z zahtevo po 43. členu ZUP (v zvezi s 142. členom ZUP), če postopek na prvi stopnji še teče oziroma odločba še ni bila izdana, - z zahtevo za vročitev prvostopenjske odločbe in vložitvijo pritožbe v smislu 229. člena ZUP, če je bila prvostopenjska odločba že izdana, oziroma v primeru, če je upravni postopek že dokončno končan, - s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Če tako doseže, da ji upravni organ prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca, lahko, tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci, izpodbija upravni akt, ki je izdan v upravnem (oziroma v primeru obnove v obnovljenem) postopku.

9Kot že povedano zgoraj, je tožnik vložil zahtevo za vstop v postopek po izdaji drugostopenjske odločbe. V taki procesni situaciji, torej, ko je upravni postopek že dokončno končan, pa toženka ne bi smela obravnavati tožnikove zahteve po 142. členu ZUP in jo zavreči kot prepozne, temveč bi jo morala obravnavati kot predlog za obnovo postopka in na tej podlagi, upoštevajoč določbe ZUP, ki urejajo to izredno pravno sredstvo, presoditi, ali tožnikova vloga (zahteva za vstop v postopek) prestane formalni preizkus za vsebinsko obravnavo kot predloga za obnovo postopka, in če, ta predlog vsebinsko obravnavati. Ker toženka tako ni ravnala, kar smiselno ugovarja tudi tožnik, je s tem kršila pravila postopka in je zato izpodbijani sklep nezakonit in ga je treba odpraviti že iz tega razloga.

10Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo, sledeč tretjemu in četrtemu odstavku istega člena, toženki kot drugostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku naj toženka kot drugostopenjski organ tožnikovo vlogo obravnava kot predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pri čemer naj v skladu z 267. členom ZUP najprej opravi predhodni preizkus predloga, in sicer, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba ter ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana, in, sledeč rezultatu tega postopka, o tožnikovi vlogi ponovno odloči.

11Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je to predlagal tožnik, saj je ocenilo, da podatki spisa glede na stanje zadeve za to ne dajejo zanesljive podlage (65. člen ZUS-1).

12Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti po prvem odstavku 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13Ker je bil predmet presoje v tem upravnem sporu procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta, je sodišče na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici.

K II. točki izreka:

14Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa mu gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).