VSL Sklep I Ip 858/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

„I. Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 13/2021 z dne 20. 4. 2021 v I., II. in III. točki izreka razveljavi in se predlog za izvršbo v tem delu zavrne ter izvršba ustavi.

II. Upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

III. Upnik mora dolžniku v roku 8 dni povrniti 686,11 EUR stroškov ugovornega postopka.“

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo spremembo tako, da se dolžnikov ugovor v celoti zavrne, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog 20. 4. 2021 izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 2384/2012 z dne 12. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 769/2013 z dne 19. 6. 2013) zaradi uveljavitve nedenarne terjatve po 227. členu v zvezi z 226. členom ZIZ (zaradi opustitve vsakršne vožnje s tovornjaki, poltovornjaki in osebnimi ter drugimi vozili za potrebe opravljanja kakršnekoli gospodarske dejavnosti, ki jo izvršuje na nepremičnini z ID znakom: parcela X 1, preko nepremičnine z ID znakom: parcela X 2) in zaradi izterjave denarne terjatve (stroškov tega izvršilnega postopka) z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev na računih pri organizacijah za plačilni promet.

7Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasen in obrazložen ugovor (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s 55. členom ZIZ), ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo. Sprejeto odločitev je sodišče v veliki meri oprlo na dokaze, izvedene na narokih dne 13. 10. 2022 ter 20. 1. 2023 (predvsem zaslišanje upnika in prič). Upnik v pritožbi v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da je prišlo do kršitve načela neposrednosti sojenja, ker je navedene naroke vodila strokovna sodelavka, izpodbijani sklep pa je izdala sodnica, ki na narokih ni bila navzoča.

8Sestavo sodišča v izvršilnem postopku ZIZ ureja v 6. členu, kjer pristojnosti za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova strokovnim sodelavcem ne daje, saj je pri tem potrebno vsebinsko odločanje, ki je lahko glede na zahtevnost in pomen zaupano samo sodniku. Izpodbijani sklep o ugovoru je v predmetni zadevi res izdala sodnica, kot je to predvideno v 6. členu ZIZ, vendar pa je odločitev sprejela na podlagi na narokih opravljenega zaslišanja stranke in prič, pri čemer je naroka vodila in dokaze izvedla strokovna sodelavka, sodnica pa na nobenem od narokov ni bila prisotna. ZIZ v četrtem odstavku 6. člena sicer res določa, da strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe, vendar pa je tako določbo po oceni višjega sodišča treba razumeti oziroma razlagati restriktivno in tako, da pooblastilo za samostojno vodenje naroka brez prisotnosti sodnika velja le za primere, ko strokovni sodelavec potem lahko tudi samostojno odloči o zadevi. V nasprotnem primeru, torej kadar zakonskega pooblastila za sprejem odločitve strokovni sodelavec nima, pa vseeno brez prisotnosti sodnika vodi narok (glavno obravnavo) in izvaja dokaze, ki jih nato sodnik uporabi kot podlago za svojo odločitev, namreč pride do kršitve načela neposrednosti sojenja.

9Načelo neposrednosti je v ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku, urejeno v 4. členu, ki pravi, da sodišče odloči o zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Bistvo načela neposrednosti sojenja je v tem, da izda sodno odločbo tisti sodnik, ki je sodeloval na naroku, na katerem so stranke postavljale svoje trditve in na katerem je sodišče zlasti tudi izvajalo dokaze. Sodnik namreč lahko prosto presoja vrednost posameznih dokazil le tedaj, če sam neposredno sodeluje pri izvajanju dokazov, če je torej sam, s svojimi čutili (in ne pa prek posrednika) zaznal naravo in vsebino dokaznih sredstev. Le v takem primeru si lahko ustvari sliko o individualnostih oziroma posebnostih posameznega dokaza in si tudi ustvari subjektivno mnenje o zadevi, o kateri odloča.¹ Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok v smislu četrtega odstavka 6. člena ZIZ, torej ob pojasnjenem še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti.²

10Ker je torej izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na narokih za obravnavo ugovora, na katerih je strokovna sodelavka izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero višje sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti.

11Ker je že ugotovljena kršitev narekovala ugoditev upnikovi pritožbi, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo, temveč je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki bo moralo po odpravi ugotovljene kršitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi ponovno odločiti.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

¹ Prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-309/04-23 z dne 11. 10. 2006, VSRS Sodba III Ips 4/2021 z dne 27. 7. 2021 in VSL Sklep I Ip 1405/2022 z dne 24. 5. 2023.Tako tudi Triva, S. in Dika, M.: Građansko Parnično Procesno Pravo, 7. izmijenjeno i dopunjeno izd., Narodne novine, 2004, str. 186.
² Prim. VSL sklep I Cpg 947/2007 z dne 15. 5. 2008, VSL Sodba II Cpg 617/2018 z dne 17. 9. 2018 in VSL Sklep I Cp 1816/2021 z dne 10. 11. 2021.