VSK Sodba PRp 857/2023

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni ugodilo zahtevi storilca za sodno varstvo in odločbo Inšpekcije RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Koper, št. 12004-04-464/2020-13 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca za v izreku navedene prekrške ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da v odločbi način storitve prekrška ni bil konkretiziran, saj gre za specifičen primer, ko ogrožanje zdravja in ljudi pomeni že samo dejstvo, da fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS), ki jih je kršitelj skladiščil, niso registrirana v Republiki Sloveniji. Skladiščenje odprtih FFS je način izvršitve dejanja, ne da bi bilo treba ugotavljati še kakšne druge okoliščine (npr. dostopnost teh sredstev,..). Tak zapis storilcu omogoča učinkovito obrambo. V obrazložitvi odločbe se je prekrškovni organ dodatno skliceval na določbe Pravilnika o uporabi FFS, iz katerih izhaja, da uporabnik ne sme skladiščiti FFS, ki v RS niso registrirana. Samo dejstvo, da pri neregistriranih FFS ni preverjeno izpolnjevanje zahtev za dajanje FFS v promet, pomeni ogrožanje zdravja ljudi in okolja ipso facto. Tveganja je prekrškovni organ v obrazložitvi odločbe podrobno opisal. Stranka, ki je skladiščila 11 odprtih neregistriranih FFS, skuša prikazati, da ne gre za prekršek, čemur je neutemeljeno sledilo tudi sodišče. Navedeno omogoča nadaljnje kršitve, ki bodo ostale nesankcionirane. V dokaz svojim trditvam predlaga zaslišanje dveh prič.

3V odgovoru na pritožbo je pooblaščenka pravnega naslednika storilca pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Dokazni predlogi za zaslišanje prič pa so prepozni.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izrek odločbe o prekršku med drugim obsega tudi opis dejanja, s katerim je bil prekršek storjen. Iz opisa dejanja mora biti razviden način storitve prekrška, opisano mora biti izvršitveno ravnanje in navedene konkretne okoliščine, ki ravnanje opredeljujejo kot historičen in dokazljiv dogodek. Presoja, ali ravnanje ustreza znakom prekrška je namreč mogoča le, če je ravnanje izraženo s konkretnimi okoliščinami. Navedene zahteve izhajajo iz tretjega odstavka 56. člena ZP-1 in ustavnega načela zakonitosti (prvi odstavek 28. člena URS).

6Prekršek po deseti alineji prvega odstavka 53. člena ZFfS-1 v zvezi z drugim odstavkom istega člena stori samostojni podjetnik, ki uporabi FFS v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena tega zakona. Ta pa med ostalim določa, da pravilna uporaba vključuje tudi skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja. V izreku odločbe je prekrškovni organ storilcu očital, da je v izreku določenih časovnih in krajevnih okoliščinah skladiščil FFS, ki niso bila registrirana z odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v takem opisu dejanja manjkajo konkretne okoliščine, ki bi ravnanje opredelile kot historičen dogodek, ki ustreza zakonski opredelitvi prekrška po deseti alineji prvega odstavka 53. člena ZFfS-1. Manjka eden od zakonskih znakov prekrška, to je, da FFS niso bila skladiščena na način, da se prepeči ogrožanje zdravja ljudi in okolja. Zgolj zapis, da FFS niso registrirana, namreč ne zadošča za konkretizacijo "ogrožanja zdravja ljudi in okolja". Kaj takega ne izhaja niti iz 5. člena ZFfS-1, na katerega se sklicuje pritožnik, saj ta določa le obveznost registracije¹ in postopek registracije. Prekrškovni organ je sicer v obrazložitvi navedel okoliščine, ki bi, če bi bile navedene v izreku, lahko ustrezno konkretizirale opis dejanja, vendar to ne zadošča. Skladno z načelom zakonitosti mora že opis dejanja v izreku odločbe vsebovati konkretizacijo vseh zakonskih znakov prekrška, sicer očitano dejanje ni prekršek.

7V pritožbi predlagani dokazi so prepozni. Po določbi tretjega odstavka 157. člena ZP-1 mora pritožnik pri uveljavljanju novih dokaznih predlogov šele v pritožbi verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni uveljavljal v postopku na prvi stopnji. Tega pritožnik niti ni poskušal, zato pritožbeno sodišče novih dokaznih predlogov ne more upoštevati. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dejanje, kakršno je opisano v izreku odločbe o prekršku ni prekršek, zato mu niti ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja glede očitanega prekrška.

8Odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek ustavi, ker v izreku opisano dejanje ni prekršek, je na podlagi povedanega v točki 5. in 6. te obrazložitve pravilna in je pritožbeno sodišče, potem ko tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9Izrek o stroških pritožbenega postopka (storilec je priglasil stroške odgovora na pritožbo) temelji na določbi četrtega odstavka 144. čelna ZP-1 v zvezi s 147. členom ZP-1.

¹ Storilcu ni bila očitana kršitev prvega odstavka 5. člena ZFfS-1.