VSM Sklep III Cp 389/2023

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino za preživljanje mld. A. A. v znesku 120,00 EUR mesečno in mld. B. B. v znesku 130,00 EUR mesečno, oboje od 25. 11. 2021 dalje na transakcijski račun predlagateljice, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in upoštevaje usklajevanje preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji (točka I izreka), v presežku, kot je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je predlog zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka III izreka).

2Zoper točko I citiranega sklepa vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da preživnino za vsakega od mladoletnih otrok določi v znesku 50,00 EUR. Navaja, da je glede na njegovo premoženjsko stanje z izpodbijanim sklepom določena preživnina previsoka, saj je prejemnik denarne socialne pomoči v višini 358,00 EUR mesečno, pri čemer trenutno niti socialne pomoči ne prejema, ker je od 6. 1. 2023 v priporu. Glede na to, da preživnina znaša 250,00 EUR, bi mu od denarne socialne pomoči na mesečni ravni ostalo zgolj 108,00 EUR, zaradi česar bo eksistenčno ogrožen. Ne strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da skladno z ustaljeno sodno prakso ni moč upoštevati otroškega dodatka za mladoletnega otroka, saj niso izpolnjene potrebne kvalifikatorne okoliščine, in sicer ni zelo slabo premoženjsko stanje obeh staršev. Nasprotni udeleženec izpostavlja, da je bilo v predmetni zadevi treba upoštevati otroški dodatek, saj je treba ugotoviti v kolikšni višini je preživninski zavezanec dejansko zmožen plačevati preživnine (v tej zvezi se sklicuje na sklep VSL IV Cp 1330/2021 z dne 13. 10. 2021). Ker sodišče otroškega dodatka ni upoštevalo, ni pravilno ugotovilo, v kolikšni višini je nasprotni udeleženec dejansko zmožen plačevati preživnino. V skladu z zgoraj citirano sodno prakso se morajo namreč tudi otrokove potrebe prilagoditi z dejanskimi zmožnostmi obeh staršev, pri čemer jih je v skrajnem primeru potrebno kriti z vsemi prejemki, s katerimi starši razpolagajo (to je tudi z otroškim dodatkom). Priglaša pritožbene stroške.

3Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, da je pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7Udeleženca iz predmetne zadeve sta sklenila sodno poravnavo glede varstva in vzgoje skupnih otrok ter stikov, v skladu s katero sta mld. otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa imata stike po dogovoru z materjo, nista pa se mogla sporazumeti o višini preživnine. Materialnopravno podlago za določitev preživnine predstavljajo določbe Družinskega zakonika (DZ). V skladu z določbo prvega odstavka 183. člena ZD morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ). V skladu z drugim odstavkom istega člena mora preživnina zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

8Pritožbeno nesporne so dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta udeleženca bivša izvenzakonska partnerja in starša mld. otrok B. B., rojenega 27. 3. 2017, in A. A., rojenega 14. 6. 2019, da potrebe mld. B. B. znašajo 418,00 EUR mesečno, potrebe mld. A. A. pa 318,00 EUR mesečno, da je predlagateljica zaposlena in prejema mesečni neto dohodek 1.212,00 EUR in regres v višini 750,00 EUR, nasprotni udeleženec pa je trenutno sicer brez zaposlitve, vendar je delovno sposoben. Maja in junija 2022 je plača nasprotnega udeleženca znašala 762,99 EUR, ko pa se mu je pogodba o zaposlitvi za določen čas (od 30. 6. 2022 do 1. 11. 2022) iztekla, je bil v obdobju od 1. 11. 2022 do 30. 4. 2023 upravičen do denarne socialne pomoči v višini 358,61 EUR. Starša nista niti lastnika nepremičnin niti nimata v lasti kakšnega premoženja večje vrednosti. Mld. otroka sta upravičena do otroškega dodatka v višini 245,80 EUR, socialne transferje (v skladu s sodno poravnavo) uveljavlja mati (predlagateljica). Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino za mld. B. B. v višini 130,00 mesečno in za mld. A. A. v višini 120,00 EUR mesečno.

9Neutemeljena je pritožbena graja, da je tako določena preživnina previsoka, ker je nasprotni udeleženec prejemnik denarne socialne pomoči v višini 358,00 EUR mesečno, pri čemer trenutno niti socialne pomoči ne prejema, ker je od 6. 1. 2023 v priporu. V tej zvezi pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da gre pri pritožbenem izvajanju, da je nasprotni udeleženec od 6. 1. 2023 v priporu in od takrat ne prejema več denarne socialne pomoči, za nedovoljeno pritožbeno novoto. V obravnavani zadevi je namreč sodišče prve stopnje izdalo pridržan sklep, saj je glavno obravnavo zaključilo 15. 12. 2022, izdajo sklepa pa si je pridržalo do prejema podatkov iz transakcijskih računov nasprotnega udeleženca in ga izdalo 28. 2. 2023. V skladu s sodno prakso¹ in pravno teorijo² je mogoče v pritožbi v skladu s 337. členom ZPP oz. 34. členom ZNP-1 uveljavljati le tista nova dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave (ne pa dejstev, nastalih kasneje), saj je to trenutek, do katerega se raztezajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. To velja tudi v primerih izdaje pridržanih sodnih odločb.³ Ker je v pritožbi navajano dejstvo, da je nasprotni udeleženec od 6. 1. 2023 v priporu in od takrat več ne prejema denarne socialne pomoči, nastalo po koncu glavne obravnave, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.

10Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da višina preživnine v skupni višini 250,00 EUR mesečno za oba mld. otroka kljub trenutni brezposelnosti nasprotnega udeleženca, ni previsoka, ker je delovno sposoben in je z aktivnim iskanjem zaposlitve dolžan poskrbeti za preživljanje mld. otrok, ki sta pridobitno povsem nezmožna. Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da skupne potrebe otrok znašajo 736,00 EUR, kar pomeni, da je nasprotni udeleženec dolžan kriti le približno 1/3 potreb otrok (250 EUR : 736 EUR), kar je povsem ustrezen delež glede na mesečni zaslužek matere (1.212,00 EUR neto mesečno) in glede na to, da sta mld. otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici) in je na njej pretežni del skrbi za otroka⁴ (stiki z očetom so namreč določeni le po dogovoru in prisotnosti matere, ker se dlje časa niso izvajali).

11Prav tako je neutemeljena pritožbena graja, da bi bilo pri določitvi višine preživnine treba upoštevati otroški dodatek za mld. otroka (ki ga prejema mati v višini 245,80 EUR mesečno za oba otroka). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso pri določanju preživnine med prejemki staršev ne upoštevajo otroški dodatki,⁵ razen če je zelo slabo premoženjsko stanje obeh staršev (to stališče je zavzeto tudi v VSL sklepu IV Cp 1330/2021 z dne 13.10.2021, na katerega se sklicuje pritožba). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi te posebne kvalifikatorne okoliščine za upoštevanje otroškega dodatka niso podane, ker ni zelo slabo premoženjsko stanje obeh staršev, zato otroškega dodatka pri odmeri preživninske obveznosti utemeljeno ni vzelo v ozir.

12Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristim otrok, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, odločilo, da tudi predlagateljica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

¹ Glej npr. VSM Sklep III Cp 284/2020 z dne 27.05.2020, VSC sklep I Cp 219/2021 z dne 22.6.2021, VSL sodba in sklep I Cpg 15/2009 z dne 21.05.2009.
² J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, str. 228
³ Primerjaj VSM Sklep III Cp 284/2020 z dne 27.05.2020, VSL sodba in sklep I Cpg 15/2009 z dne 21.05.2009.
⁴ Pri porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka (glej VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638).
⁵ Glej npr. VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014, VSL Sodba IV Cp 689/2019 z dne 18.04.2019.