VSL Sodba II Cpg 187/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožnici v roku 8 dni plačati 1.860,62 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2021 do plačila (I. točka izreka). Toženki je tudi naložilo, da mora v 8 dneh tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 388,99 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo je toženka pravočasno vložila laično pritožbo. V njej je navedla, da sklep (pravilno: sodbo) izpodbija v celoti, saj so ji bile kršene osnovne človekove pravice do zagovora in glavne obravnave, na kateri bi lahko predložila svoje dokaze. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3Pritožba je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Pravdni stranki sta 22. 10. 2020 sklenili Pogodbo o najemu poslovnih prostorov 2021/01 (Pogodba o najemu, A3), s katero je toženka pri tožnici najela poslovne prostore na naslovu ... S Pogodbo o najemu sta se pravdni stranki dogovorili, da najemno razmerje preneha 31. 8. 2021, pri čemer se je toženka zavezala, da bo ob prenehanju pogodbe poslovne prostore tožnici predala v normalno uporabnem stanju in da bo poslovne prostore redno vzdrževala v uporabnem stanju ter s tem nosila stroške tekočega vzdrževanja. Ob prenehanju najemnega razmerja toženka prevzetih obveznosti ni izpolnila, saj sta bili takrat poškodovani klubska in pisalna miza, prostori niso bili pobeljeni, prav tako pa ni bilo plačano zavarovanje. Za nastale stroške je tožnica toženki izstavila vtoževani račun št. 21-300-000078 z dne 11. 10. 2021 (A2).

8Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravno razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi pravil o najemni pogodbi (604. člen v zvezi s 164. členom Obligacijskega zakonika) in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tožbenemu zahtevku tožnice utemeljeno ugodilo.

9Pritožbeni očitek, da so bile toženki v postopku pred sodiščem prve stopnje kršene pravice do zagovora in glavne obravnave, na kateri bi lahko predložila svoje dokaze, ni utemeljen.

10Člen 454 ZPP ureja dve procesni situaciji, ko sodišče v postopku v sporih majhne vrednosti po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Prva takšna situacija je podana v primeru, ko sodišče ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala (prvi odstavek). Druga situacija pa je podana, ko sodišče ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (drugi odstavek).

11Sodišče prve stopnje se je sicer nepravilno sklicevalo na drugi odstavek 454. člena ZPP. V obravnavanem primeru namreč dejansko stanje med pravdnima strankama ni bilo sporno.¹ Zato je podana procesna situacija, kot jo predvideva prvi odstavek 454. člena ZPP, ki je sodišče prve stopnje ni prepoznalo, čeprav se je sklicevalo na drugi odstavek 214. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni argumentirano prerekala trditev tožnice. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana, s čimer dejansko stanje ni več sporno (primerjaj drugi odstavek 214. člena ZPP). Ker so bili torej izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 454. člena ZPP, v obravnavanem primeru ni bilo potrebe po izvedbi naroka za glavno obravnavo. Smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

12Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi toženka lahko svoje dokaze predložila še na morebitni glavni obravnavi. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo, kasneje navedena dejstva in predlagani dokazi pa se ne upoštevajo (primerjaj 451.člen in 453. člen ZPP). Toženka pa je bila o takšni specifični ureditvi postopka v sporih majhne vrednosti opozorjena v pozivu na odgovor na dopolnitev tožbe.

13Glede na obrazloženo pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

¹ Sodišče prve stopnje mora pri presoji, kdaj je dejansko stanje sporno, upoštevati tudi določbo 214. člena ZPP. Glej na primer VSK I Cp 804/2005 z dne 9. 1. 2007.