VSL Sodba I Cpg 431/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Kronološki pregled pravno odločilnega dogajanja

1Banka A., d. d. (posojilodajalka) je z družbo B., d. o. o. (posojilojemalec, dolžnik) 14. 7. 2009 sklenila Kreditno pogodbo št. LD00073-MSV (A14; Kreditna pogodba), s katero se je zavezala, da bo posojilojemalcu dala kredit v višini 250.000,00 EUR, posojilojemalec pa se je zavezal, da bo prejeto posojilo vrnil skupaj z dogovorjenimi pogodbenimi obrestmi. Za poplačilo posojila po Kreditni pogodbi sta zakoniti zastopnik posojilojemalca, C. C. in D. D. s sklenitvijo Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve dne 17. 7. 2009 v obliki notarskega zapisa SV 1526/09 pri notarju E. E. (A14, Sporazum o zavarovanju denarne terjatve) zastavila vsak svoj solastniški delež nepremičnine z ID znakom: parcela 000.

2Na podlagi sklenjenega Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve je bila pri solastniškem deležu C. C. do ½ nepremičnine z ID znakom: parcela 000 in pri solastniškem deležu D. D. do ½ nepremičnine z ID znakom: parcela 000 v korist posojilojemalke vpisana neposredno izvršljiva hipoteka s prvim vrstnim redom (glej zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige; A13), ki je učinkovala od 17. 7. 2009 dalje.

3Prvi tožnik je za poplačilo svoje terjatve v višini 40.864,12 EUR do C. C. v izvršilnem postopku VL 47595/2010 pridobil izvršilni naslov. Na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 47595/2010-2 z dne 19. 4. 2010 je bila na solastniškem deležu C. C. do ½ vknjižena hipoteka za poplačilo denarne terjatve v višini 40.864,12 EUR in zaznamovana izvršba. Navedena hipoteka, ki je učinkovala od 26. 4. 2010 dalje, je imela drugi vrstni red.

4Drugi tožnik je za poplačilo svoje terjatve v višini 105.397,69 EUR do C. C. v izvršilnem postopku VL 102435/2010 pridobil izvršilni naslov. Na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 102435/2010-2 z dne 26. 7. 2010 je bila na solastniškem deležu C. C. do ½ vknjižena hipoteka za poplačilo denarne terjatve v višini 105.397,69 EUR. Navedena hipoteka, ki je učinkovala od 13. 9. 2010 dalje, je imela tretji vrstni red.

5Nad posojilojemalcem se je 12. 5. 2011 začel stečajni postopek (St 001). Posojilodajalka v stečajni postopek svoje terjatve do posojilojemalca ni prijavila. Stečajni postopek nad posojilojemalcem se je zaključil 19. 6. 2012 brez razdelitve upnikom.¹

6V izvršilnem postopku prvega tožnika (VL 47595/2010), h kateremu je pristopil tudi drugi tožnik, je bil solastniški delež nepremičnine C. C. z ID znakom: parcela 000 do ½ prodan D. D.

7Posojilodajalka je 3. 10. 2011 na izvršilno sodišče vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave 243.045,04 EUR s pripadki po Kreditni pogodbi in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve proti D. D. in C. C. Izvršilno sodišče je s sklepom In 1138/2011-4 z dne 12. 10. 2011 dovolilo predlagano izvršbo. Odločilo je, da se izvršba v delu, ki se nanaša na solastniški delež nepremičnine z ID znakom: parcela 000 v lasti C. C., pridruži izvršbi, dovoljeni s sklepom istega sodišča o izvršbi z dne 19. 4. 2010, VL 47595/2010, torej izvršbi prvega tožnika.

8V izvršilnem postopku VL 47595/2010 s pristopi je izvršilno sodišče 5. 10. 2011 izdalo sklep o domiku prodane nepremičnine C. C. do 1/2 najboljšemu ponudniku (D. D.). V navedenem sklepu je izvršilno sodišče v skladu z določili veljavnih predpisov odločilo tudi, da se pri solastniškem deležu C. C. do ½ nepremičnin z ID znakom: 000 izbrišejo vse vpisane hipoteke in zaznambe izvršbe.

9Nad zastaviteljem C. C. se je 11. 11. 2015 začel postopek osebnega stečaja (St 002). Posojilodajalka je svojo zavarovano terjatev prijavila v postopek osebnega stečaja. Terjatev in ločitvena pravica sta bili prerekani.² Posojilodajalka tožbe na ugotovitev terjatve in ločitvene pravice ni vložila.

10D. D. je v soglasju s posojilodajalko³ izvensodno prodala nepremičnino z ID znakom: 000. Polovico kupnine je za zastavljen solastniški delež do ½ nepremičnine nakazala posojilodajalki. Slednja ji je izdala izbrisno pobotnico za izbris vpisane hipoteke. Na podlagi izbrisne pobotnice je bila iz zemljiške knjige pri njenem obremenjenem solastniškem deležu nepremičnine z ID znakom: parcela 000 do ½ izbrisana hipoteka, ki je bila vpisana na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve.

11Posojilodajalka je terjatev iz Kreditne pogodbe z vsemi zavarovanji na podlagi notarsko overjene Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 19. 10. 2016 prenesla na toženo stranko, družbo F., d. o. o. Nov upnik je v izvršilnem postopku predlagal dopustitev spremembe upnika. Izvršilno sodišče je 6. 10. 2017 s sklepom In 1138/2011 spremembo upnika dopustilo.

12Izvršilno sodišče je v zadevi VL 140422/2013 (prej VL 47595/10) s pristopi VL 102435/2010, VL 76242/2011 in In 1138/2011 v letu 2018 razpisalo razdelitveni narok za razdelitev kupnine, dosežene s prodajo solastniškega deleža nepremičnine z ID znakom: parcela 000 C. C. do ½ v letu 2011. Tožena stranka je z vlogo z dne 17. 12. 2018 priglasila stanje terjatve na razdelitveni narok. Prvi in drugi tožnik sta terjatev tožene stranke v izvršilnem postopku v skladu z določilom 201. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)⁴ prerekala. Izvršilno sodišče je 31. 1. 2020 izdalo sklep, na podlagi katerega je razdelilo kupnino. Z navedenim sklepom je v delu, ki je pravno odločilen za to zadevo, odločilo: (I) da se preostanek zneska pridobljenega s prodajo nepremičnine v višini 155.294,03 EUR razdeli tako, da se po naslednjem vrstnem redu poplačajo: (a) nadaljnji izvršilni stroški upnika F., d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011 v znesku 2.991,20 EUR, (b) del terjatve upnika F., d. o. o. iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011 v znesku 152.302,83 EUR (IV. točka izreka sklepa); (II) da se izvršba na nepremičnino z ID znakom: parcela 000, prej last dolžnika C. C. do ½ ustavi glede poplačila: (1) preostanka terjatve tožene stranke iz pristopne izvršilne zadeve In 1138/2011, (2) terjatve prvega tožnika iz vodilne zadeve VL 140422/2013 iz naslova glavnice v celoti, zakonitih zamudnih obresti od le-te in izvršilnih stroškov, ki se ne nanašajo na nepremičninsko izvršbo ter zakonitih zamudnih obresti od le-teh in (3) terjatve drugega tožnika iz pristopne izvršilne zadeve VL 102435/2010 iz naslova glavnice v celoti in zakonitih zamudnih obresti od le-te (V. točka izreka).

13Prvi in drugi tožnik sta se pritožila proti sklepu izvršilnega sodišča o razdelitvi. Višje sodišče je s sklepom II Ip 1132/2020 z dne 30. 11. 2020 odločitev izvršilnega sodišča v IV. in V. točki izreka spremenilo tako, da je prvega in drugega tožnika v skladu z določilom prvega odstavka 202. člena ZIZ⁵ napotilo, da v roku 15 dni od vročitve sklepa vložita tožbo na ugotovitev obstoja terjatve tožene stranke, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku In 1138/2011. Presodilo je, da se sklop prerekanj prvega in drugega tožnika nanaša na sporna dejstva (ali je terjatev tožene stranke nastala in če je, v kakšni višini).

14Ta postopek se tako vodi za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke.

Odločitev sodišča prve stopnje

15Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, da se ugotovi, da terjatev tožene stranke v višini 243.045,04 EUR, ki izvira iz Kreditne pogodbe oziroma notarskega zapisa te kreditne pogodbe in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, in ki jo je tožena stranka pridobila na podlagi Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 19. 10. 2016 ter jo uveljavlja v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. In 1138/2011, ne obstaja (I. točka izreka). Tožečima strankama je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.060,20 EUR s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da je bilo posojilo v višini 250.000,00 EUR po Kreditni pogodbi v celoti črpano 17. 7. 2009 ter da obveznost po navedeni Kreditni pogodbi z vsemi pripadki na dan 28. 10. 2021 znaša 264.951,42 EUR. Vse razloge tožeče stranke, iz katerih naj bi izhajajo, da terjatev tožene stranke ne obstaja, je zavrnilo.

Pritožba tožečih strank in odgovor nanjo

16Proti prvostopenjski sodbi sta se iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravočasno pritožili tožeči stranki (v nadaljevanju tožeča stranka). Sodišču prve stopnje je očitala kršitev pravice do izjave, ker ji ni dopustilo vpogleda v ključni dokaz in ji ni dalo možnosti, da se o ključnem dokazu izjavi. Trdila je, da je dejansko stanje o črpanju kredita zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo C. C. ter ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Zavzela je stališče, da je sodišče prve stopnje nepravilno dokazno ocenilo pisne dokaze o črpanju kredita. Zatrjevala je, da so zaključki sodišče prve stopnje o nevplivu izostanka prijave terjatve iz Kreditne pogodbe v stečajni postopek posojilojemalca in postopek osebnega stečaja zastavitelja C. C. na obstoj terjatve posojilodajalca do zastavitelja in pravice posojilodajalca do poplačila iz zastavljenega premoženja, nepravilni. Vztrajala je, da tožena stranka zaradi izbrisa hipoteke iz zemljiške knjige na podlagi sklepa izvršilnega sodišča pred prenosom terjatve nanjo ni imetnica zavarovane terjatve in posledično ni upravičena do poplačila iz razdelitvene mase v izvršilnem postopku. Trdila je, da se je izbrisna pobotnica, ki jo je posojilodajalka izdala D. D. po prejemu kupnine za polovico nepremičnine nanašala na izbris hipoteke na celotni nepremični zastaviteljev in zato tožena stranka ni upravičena do poplačila iz razdelitvene mase. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da zahtevku tožečih strank v celoti ugodi ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

17Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

Odločitev o pritožbi

18Pritožba ni utemeljena.

K očitkom o kršitvi pravice do izjave (vpogled v dokaz in dodaten rok za izjavo o izvedenem dokazu)

19Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker ji sodišče ni omogočilo vpogleda v ključni dokaz (CD predložen s strani posojilodajalke) in izjave o tem dokazu. Toženi stranki je bila dana tako možnost vpogleda v ključni dokaz kot tudi možnost izjave o tem dokazu na naroku za glavno obravnavo 31. 3. 2022. Iz Zapisnika o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 31. 3. 2022 (list. št. 71 do 74; Zapisnik) jasno in nedvoumno izhaja, da je sodišče na naroku vpogledalo v navedeni dokaz, da so vanj vpogledale tudi stranke postopka ter da je sodišče prve stopnje strankama izročilo kopijo podatkov iz preglednice na CD, ki se nanaša na pravno odločilno transakcijo – priliv v višini 250.000,00 EUR na račun posojilojemalke skupaj s prvo vrstico preglednice, v kateri so navedeni nazivi posameznih stolpcev (kateri podatki so vsebovani v posameznem stolpcu preglednice). Iz Zapisnika nadalje izhaja, da so se stranke o izvedenem dokazu na naroku lahko izrekle. Zato tožena stranka, ki v pritožbi tudi sama večkrat navede, da je v dokaz (podatke na CD) na naroku za glavno obravnavo vpogledala, ne more uspeti z očitki o kršitvi pravice do izjave, ker naj bi ji bil onemogočen vpogled v dokaz oziroma ker ji dokaz ne bi bil izročen.

20Le dejstvo, da sodišče prve stopnje tožeči stranki na naroku ni dalo dodatnega roka za izjavo o izvedenem dokazu, (še) ne pomeni kršitve pravice do izjave. V tem primeru je posojilodajalka po pozivu sodišča prve stopnje slednjemu na CD posredovala izpisek prometa na transakcijskem računu posojilojemalca št. 000-001 v obdobju od 10. 7. do 31. 12. 2009. Za odločitev v tej zadevi je bilo pravno odločilno le, ali je posojilodajalka 17. 7. 2009 iz svojega računa na račun posojilojemalke nakazala posojilo v višini 250.000,00 EUR.⁶ Pravdni stranki sta z vsemi pravno odločilnimi dejstvi (številkami TRR posojilodajalke in posojilojemalke, datumom transakcije, višino transakcije, sklicem, številko pogodbe in številko črpanja posojila), ki so omogočali preveritev nakazila posojila na transakcijski račun posojilojemalke, razpolagali že pred narokom, na katerem se je vpogledalo v izpisek transakcijskega računa posojilojemalke. Glede na navedeno bi se tožeča stranka, katero je na naroku zastopal kvalificirani pooblaščenec, lahko konkretno izrekla o izvedenem dokazu. Dodaten rok za izjavo tožeče stranke o izvedenem dokazu (vpogledu v izpisek transakcijskega računa posojilojemalca v pravno odločilnem delu glede priliva posojila) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bil potreben. Pritožbeno sodišče namreč ne sledi pritožbenim trditvam tožeče stranka, da na naroku ni vedela, kaj pomenijo oznake posameznih stolpcev v preglednici na CD in se zato na naroku ni mogla izreči o izvedenem dokazu, ker bi bilo pred tem potrebno pridobiti dodatna pojasnila banke oziroma izvedenca.

21Trditve tožeče stranka na naroku za glavno obravnavno in tudi v pritožbi so med seboj nasprotujoče. Tožeča stranka je na eni strani trdila, da preglednica na CD ne predstavlja izpiska prometa iz transakcijskega računa posojilojemalke. Po drugi strani pa je trdila, da so iz prometa posojilodajalca na dan 17. 7. 2009 (podatkov iz preglednice na CD) jasno vidni prilivi in odlivi, ki so bili na računu posojilojemalke izvedeni tega dne in da bi bilo treba preveriti, katere obveznosti so se zapirale pri posojilojemalki z gibanjem sredstev v minus. Iz navedenega torej jasno in nedvoumno izhaja, da je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo ob vpogledu v preglednico na CD vedela, da ima pred seboj izpisek prometa iz transakcijskega računa posojilojemalke in tudi kateri podatki so vsebovani v posameznih pravno odločilnih stolpcih (oznaka ali gre za priliv ali odliv, višina priliva ali odliva, stanje na transakcijskem računu posojilojemalke po prilivu ali odlivu, sklic, datum transakcije, iz katerega računa je prišel priliv oziroma na kateri račun je bil nakazan odliv, kdo je priliv nakazal oziroma komu je bil odliv nakazan, kakšen je bil namen priliva oziroma odliva). Tudi sicer pa pritožbeno sodišče zaključuje, da je vsebina preglednice, ki je povsem primerljiva s podatki iz bančnih izpiskov, ki jih banke posredujejo posameznikom oziroma so posameznikom dostopne na portalih e-bančništva, razumljiva vsakemu povprečnemu posamezniku, zato kakršnokoli dodatno poizvedovanje o vsebini podatkov v stolpcih pri banki ali postavitev izvedenca ni bila potrebna.

K očitkom o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja o črpanju posojila

22Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člena ZPP). ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale z določenimi dokaznimi sredstvi. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazu. Stranka ni dolžna dokazati trditve z listinskimi dokazi, pa čeprav ti obstajajo.⁷ Upoštevajoč pojasnjeno je zmotno pritožbeno prepričanje tožeče stranke, da bi tožena stranka lahko dokazala črpanje kredita le z bančnim izpiskom iz TRR posojilojemalke na dan nakazila kredita v fizični obliki. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko tožena stranka dokaže črpanje kredita tudi z drugimi listinami.

23Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo, zakaj na podlagi dokumenta POR info, ki je avtomatiziran izpis iz informacijskega bančnega sistema (B5), Pregleda črpanj, obveznosti in plačil po kreditu št. LD00073 na dan 12. 5. 2011 (B6), izpiska prometa na transakcijskem računu posojilojemalke (CD) ter drugih okoliščin (nenasprotovanja C. C. prodaji njegovega solastniškega deleža nepremičnine v izvršbi, neuspeh D. D. s tožbo za izbris hipoteke, plačilo polovice kupnine za nepremičnino posojilodajalki s strani D. D.) štelo, da je tožena stranka uspela dokazati, da je bil kredit v višini 250.000,00 EUR črpan. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni, logični in prepričljivi. Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi in še dodaja.

24Zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da posojilodajalka ni predložila izpiska iz transakcijskega računa posojilojemalke na dan črpanja kredita. Posojilodajalka je sodišču na CD predložila izpisek iz transakcijskega računa posojilojemalke za obdobje od 10. 7. do 31. 12. 2009. Torej je iz navedenega izpiska razvidno tudi, katere prilive je posojilojemalka prejela na dan črpanja kredita. Iz navedenega izpisa prometa jasno in nedvoumno izhaja, da je posojilodajalka 17. 7. 2009 iz svojega računa št. 10002 posojilojemalki na račun št. 000-001 nakazala znesek v višini 250.000,00 EUR.⁸ Za ta znesek se je stanje na računu posojilojemalke povečalo. Iz podatkov je tudi enostavno mogoče razbrati sklic nakazila 073-0271, ki je sestavljen iz številke Kreditne pogodbe (primerjaj številko Kreditne pogodbe) in številke črpanja kredita, naveden je tudi namen nakazila: črpanje kredita. Upoštevajoč pojasnjeno ob dodatnih popolnoma ujemajočih se dokazilih POR info, Pregleda črpanj, obveznosti in plačil po kreditu št. LD00073 na dan 12. 5. 2011 ter ujemajočem se zatrjevanem sosledju dogodkov 17. 7. 2009 ni nobenega dvoma o tem, da posojilo 17. 7. 2009 ne bi bilo nakazano posojilojemalki.

25Namigovanja tožeče stranke, da "elektronski" izpisek iz transakcijskega računa ni ustrezen dokaz, ker bi to lahko bil le izpisek iz transakcijskega računa v fizični obliki, v dobi informatizacije, ne vzdrži resne presoje. Že zato ne, ker izpisek prometa na transakcijskem računu komitenta banke v fizični (papirni) obliki predstavlja le prenos podatkov iz informatizirane baze podatkov, ki se nahaja na elektronskem mediju na fizični medij (papir). To je tudi skladno z določilom tretjega odstavka 224. člena ZPP, po katerem je dokazovanje z elektronsko kopijo listine oziroma z reprodukcijo te kopije izenačeno z listino v fizični obliki. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da tožeča stranka ne more uspeti s pavšalnimi trditvami o prirejenosti podatkov v informacijskih sistemih posojilodajalke, ker je na dokumentu POR info, ki naj bi izkazoval črpanje posojila na dan 17. 7. 2009, pri podatkih o posojilojemalki pripisan dostavek "v stečaju", čeprav nad posojilojemalko 17. 7. 2009 še ni bil začet stečajni postopek. Logično in življenjsko je, da se podatki o strankah v informacijskih sistemih posodabljajo. Zato je običajno, da so podatki o strankah posodobljeni (novi naslovi, pripisi v stečaju, likvidaciji, spremembe firm), tudi če se izpisek nanaša na stanje ali dogodek pred nastopom okoliščine, ki je bila povod za posodobitev podatkov o stranki. Glede na navedeno tako okoliščina, da je na dokumentu POR info, iz katerega izhajajo podatki o črpanju kredita na dan 17. 7. 2009 pri posojilojemalcu pripis "v stečaju" ne vzbuja nobenega dvoma v pravilnost in avtentičnost dokumenta. Tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala nobenih drugih okoliščin, ki bi lahko vzbudile dvom v pravilnost podatkov, posredovanih s strani banke in tožene stranka. Le z "golimi" špekulacijami in z ničemer podprtimi trditvami o prirejenosti podatkov, pa tožeča stranka ne more uspeti.

26Ker je bilo pred črpanjem kredita stanje na transakcijskem računu posojilojemalke enako 0,00 EUR, je logično, da je po črpanju posojila bilo stanje 250.000,00 EUR in da se je navedeni znesek po odlivih zmanjševal. Za odločitev v tem primeru ni pravno odločilno, za kakšen namen je posojilojemalka koristila dano posojilo in niti kaj je obljubljala tožeči stranki. Zato tudi ni pravno odločilno, kaj je posojilojemalec poplačal s črpanim posojilom in niti okoliščina, da C. C. (zakoniti zastopnik posojilojemalke v času črpanja posojila) tožeči stranki ni želel predložiti bančnih izpiskov. Glede na pojasnjeno tako kakršnokoli izvajanje dokazov v tej smeri ni bilo potrebno niti se sodišču prve stopnje o teh okoliščinah ni bilo treba izreči (213. člen ZPP).

27Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe jasno in prepričljivo pojasnilo, zakaj okoliščina, da tožena stranka ni izkazala obstoj pisnega zahtevka za črpanje kredita, ni pravno odločilna. Tožeča stranka s pritožbeno trditvijo, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, ne more uspeti. Pritožnik mora namreč podati konkretno, opredeljeno in obrazloženo stališče, zakaj se z razlogi sodišča prve stopnje ne strinja. V obrazložitvi pritožbe je namreč treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti. Pritožnik se tega bremena ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na svoje navedbe, pravna in dokazna stališča, poglede in argumente podane v postopku pred sodiščem prve stopnje.⁹

28Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki tožene stranke o kršitvi pravice do izjave, ker sodišče ni zaslišalo C. C. Zaslišanje C. C., kot dokaz, da je bilo posojilo s strani posojilodajalke nakazano na transakcijski račun posojilojemalke, je predlagala tožena stranka. Tožeča stranka dokaza z zaslišanjem C. C. med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni predlagala. Ker se je sodišče prve stopnje o nakazilu posojila s strani posojilodajalke posojilojemalki prepričalo že na podlagi drugih dokazov, je pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanem C. C. Tožena stranka namreč tega dokaza ni predlagala kot dokaz za to, da posojilo ne bi bilo nakazano na račun posojilojemalke.

K očitkom o zmotni uporabi materialnega prava

29Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstvo, da terjatev posojilodajalke ni bila ugotovljena še v nobenem postopku, ni pravno odločilno. V skladu z veljavnimi predpisi, se lahko obstoj terjatve posojilodajalke do zastavitelja nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in njena višina, ugotovi tudi v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je jasno, logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj izostanek prijave terjatve posojilodajalke v stečajni postopek nad posojilojemalko in prerekanje prijave terjatve posojilodajalke s strani upravitelja v postopku osebnega stečaja nad zastaviteljem, upoštevajoč časovno sosledje pravno odločilnih okoliščin in medsebojno (ne)učinkovanje različnih postopkov (izvršilni postopek, stečajni postopek, postopek osebnega stečaja) v tem primeru nista povzročila izgube pravice tožene stranke do poplačila svoje terjatve iz premoženja zastavitelja v okviru izvršilnega postopka. Razlogi sodišča prve stopnje so obširni in pravilni. Podkrepljeni so s sklicevanjem na veljavne predpise in ustaljeno sodno prakso. Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi in se nanje v izogib ponavljanju sklicuje.

30Za odločitev v tem postopku ni pravno odločilno, da posojilodajalka svoje terjatve do posojilojemalke ni nikoli uveljavljala v izvršilnem postopku proti posojilojemalki, da ni nemudoma, ob izpolnitvi pogojev za odstop od Kreditne pogodbe od slednje odstopila, da po mnenju tožeče stranke ni ravnala kot dober gospodar, da ni ukrepala, ko sta prvi tožnik in drugi tožnik proti posojilojemalki sprožila izvršilne postopke, da ni sprožila stečajnega postopka. Prav tako za odločitev v tem postopku ni pravno odločilno, zakaj C. C. in D. D. v stečajnem postopku nad posojilojemalko nista prijavila svojih pogojnih terjatev. Kdaj in kako bo posojilodajalka uveljavljala svoje pravice iz posojilne pogodbe in zavarovanja je v njeni poslovni sferi. Smiselno enako velja tudi za uveljavljanje pravic zastaviteljev v razmerju do glavnega dolžnika. Zato tožeča stranka z izpostavljanjem navedenih okoliščin ne more uspeti.

31Sodišče prve stopnje je pravilno obširno pojasnilo tudi, zakaj je bil odstop od kreditne pogodbe ob začetku stečajnega postopka pravilen. Posojilodajalka je odstop od Kreditne pogodbe posredovala na naslov posojilojemalke, kot je bil zapisan v Kreditni pogodbi in v času odstopa tudi naveden v Poslovnem registru. Kdo in kako v družbi posojilojemalke prevzema pošto ter kako se zakoniti zastopnik posojilojemalke seznani s prejeto pošto, je stvar notranje organizacije posojilojemalke. Posojilodajalka je tako izpolnila svoje obveznosti in posojilojemalko pravilno obvestila o svojem odstopu od pogodbe, s tem ko je odstop priporočeno s povratnico posredovala na naslov posojilojemalke. Če zaradi neustrezne notranje organizacije posojilojemalke njen zakoniti zastopnik (v tem primeru stečajni upravitelj) z odstopom od pogodbe ni bil seznanjen, to ne more iti v škodo posojilodajalki. Zato v tem primeru dejstvo, ali je bil stečajni upravitelj z odstopom od pogodbe dejansko seznanjen ali ne, za odločitev ni pravno odločilno. Upoštevajoč pojasnjeno sodišče prve stopnje ni kršilo določil pravdnega postopka, ker ni ugotavljalo, ali se je stečajni upravitelj posojilojemalke z odstopom od pogodbe seznanil.

32Izvršilni postopek, v katerem se za poplačilo terjatev upnikov prodaja nepremičnina, poteka v več zaporednih fazah. Ob vstopu novega upnika (tožene stranke) v izvršilni postopek, je bil solastniški delež nepremičnine C. C. z ID znakom: parcela 000 do ½ že prodan in izročen kupcu. To pomeni, da so bile iz zemljiške knjige v skladu z veljavnimi izvršilnimi predpisi že izbrisane vse obremenitve nepremičnine, saj kupec nepremičnino v izvršilnem postopku pridobi bremen prosto. Za zaključek izvršilnega postopka je treba le še razdeliti kupnino, ki je bila pridobljena s prodajo, pri čemer se pri razdelitvi kupnine upoštevajo tudi zaradi prodaje v izvršilnem postopku izbrisane obremenitve. Med pravdnima strankama med postopkom pred sodiščem prve stopnje namreč ni bilo sporno, da so bila predmet Pogodbe o potrditvi odstopa tudi vsa zavarovanja terjatve. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (tretji odstavek 24. člena ZIZ). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je tožena stranka v izvršilni postopek vstopila v zaključni fazi, ko je treba le še razdeliti kupnino. Ker so bile hipoteke iz zemljiške knjige na podlagi sklepa izvršilnega sodišča v predhodni fazi tega izvršilnega postopka že izbrisane in nov upnik vstopi v postopek v tisti fazi, v kateri je postopek ob njegovem vstopu, je logično, da se nov upnik ni vpisal v zemljiško knjigo namesto prenosnika kot imetnik hipoteke (obremenitve so bile namreč že izbrisane). Ne glede na že izbrisane obremenitve, pa je upravičen do poplačila svoje terjatve v vrstnem redu, ki ga je imel prenosnik (tretji odstavek 198. člena ZIZ). Pri razdelitvi kupnine za prodano nepremičnino v izvršbi se namreč upoštevajo tudi zaradi prodaje v izvršbi izbrisane hipoteke.

33Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, zakaj se je izbrisna pobotnica posojilodajalke nanašala le na solastniški delež nepremičnine z ID znakom: parcela 000 v lasti D. D. do ½. Pojasnilo je, da je bila hipoteka na solastniškem deležu C. C. do ½ nepremičnine z ID znakom: parcela 000 izbrisana že na podlagi sklepa o domiku nepremičnine v izvršilnem postopku. To jasno in nedvoumno izhaja tudi iz zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska (A13). Upoštevajoč navedeno tožeča stranka s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da je iz izbrisne pobotnice razvidno, da se nanaša na celotno nepremičnino, pri čemer svojega pritožbenega stališča z ničemer ne obrazloži, ne more uspeti. Kot je že bilo pojasnjeno, mora pritožnik podati konkretno, opredeljeno in obrazloženo stališče, zakaj se z razlogi sodišča prve stopnje ne strinja.

O pritožbenem očitku glede višine terjatve

34Med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni konkretno nasprotovala trditvam tožene stranke o višini njene terjatve. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo trditve tožene stranke o višini terjatve kot priznane in jim v celoti sledilo. Iz 27. točke obrazložitve prvostopenjsko sodbe jasno izhaja, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo višino terjatve tožene stranke v znesku 264.951,42 EUR na dan 28. 10. 2021. Obrazložitev sodišča prve stopnje o višini terjatve je glede na navedeno zadostna. Zato ni podana zatrjevana kršitev določil pravdnega postopka (14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

35Glede na vse navedeno pritožbeni očitki proti prvostopenjski sodbi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

36Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

37Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter določilom prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

38Stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožene stranke odmerilo na podlagi določil Odvetniške tarife (OT) ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 3.500,00 EUR in vrednost točke 0,6 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena OZ (7,5 točk) vse povečano za 22-odstotni DDV, kar skupaj znaša 466,65 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,6 EUR pa 279,99 EUR. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Iz končnega poročila upravitelja izhaja, da stečajno maso predstavlja le predujem za stroške stečajnega postopka.
² Terjatev je prerekal upravitelj iz naslednjega razloga: Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19. 11. 2012, VL 47595/2010-85, ugotovilo, da je tako terjatev upnika kakor tudi hipoteka zoper stečajnega dolžnika prenehala, poleg tega pa nepremičnina, na kateri upnik uveljavlja ločitveno pravico, ni del stečajne mase (glej končni seznam preizkušenih terjatev v postopku osebnega stečaja; PD 38).
³ V trenutku prodaje je bila D. D. lastnica celotne nepremičnine z ID znakom: parcela 000, pri čemer je bil solastniški delež navedene nepremičnine do ½ obremenjen s hipoteko, ki je bila vpisana na podlagi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, preostali solastniški delež, ki ga je v izvršilnem postopku kupila od C. C., pa ni bil obremenjen.
⁴ Iz določila prvega odstavka 201. člena ZIZ izhaja, da upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo.
⁵ Iz določila prvega odstavka 202. člena ZIZ izhaja, da sodišče tistega, ki izpodbija terjatev, napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve.
⁶ Za kaj je posojilojemalka porabila prejeto posojilo in kaj je zakoniti zastopnik posojilojemalke obljubljal prvemu tožniku glede poplačila njegove terjatve, za odločitev v tem postopku ni bistveno.
⁷ Primerjaj: VSRS Sklep II Ips 212/2012 z dne 20. 2. 2014.
⁸ Med pravdnima strankama med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je bil račun št. 000-001 v času nakazila posojila edini transakcijski račun posojilojemalca ter da je bil račun številka 10002 račun posojilodajalca.
⁹ Primerjaj: J. Zobec v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, komentar k 335. členu, str. 225 ter II Ips 812/2005 z dne 14. 2. 2008.