VSL Sklep II Cp 1897/2022

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 20. 4. 2022 tožbo zavrglo (I) ter tožniku naložilo, da mora povrniti stroške pravdnega postopka prvi toženi stranki v višini 372,00 EUR (II) in drugi toženi stranki v višini 453,84 EUR (III).

2Zoper navedeni sklep se laično pritožuje tožnik. Navaja, da potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora ne more predložiti, ker se Državno odvetništvo RS (zlasti državna odvetnica A. A.) spreneveda in naklepno zlorablja procesno predpostavko iz 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, z namenom, da tožniku prepreči uresničevanje zakonskih in ustavnih pravic, kar je nedopustno. Tožnik je odvečno in diskriminatorno procesno predpostavko izpolnil in nima nikakršnih vzvodov, da prvo toženko prisili, da mu izda potrdilo, čeprav je več kot očitno, da se s tožnikom nikoli ne bo poravnala. Sicer pa se prva toženka s tožnikom lahko kadarkoli izvensodno poravna, prav tako pa se še nobeden pravdni postopek ni začel brez poravnalnega naroka. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju izpodbijanega sklepa zmotno sklicuje na 134. člen Ustave RS in sodno prakso. Meni, da je 134. člen Ustave RS v koliziji s številnimi zakoni in Ustavo RS, predvsem z njenim 14. členom, ki zagotavlja načelo enakosti. V zadevi IV P 2649/2015 je brez izvedbe sodnega postopka odločalo stvarno nepristojno sodišče.

3Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 23. 5. 2022 predlog tožnika za izločitev sodnice zavrglo kot prepoznega.

4Zoper navedeni sklep se laično pritožuje toženec. Meni, da je bil predlog za izločitev pristranske sodnice še pravočasno vložen. Če bi tožnik predlog vložil še pred izdajo odločbe, torej 20. 4. 2022, bi sodišče predlog gladko zavrnilo z obrazložitvijo, da se postopek še ni začel in v tej fazi postopka stranka še ne more vedeti, v katero smer bo pristranska sodnica udarila. Navaja, da bi moral o njegovem predlogu v skladu z določili ZPP odločiti predsednik sodišča.

5Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 4. 2022

6Tožnik je zoper Republiko Slovenijo ter sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani vložil tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 25.337,39 EUR s pp.

7Skladno z določbo prvega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu¹ mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, predhodno predlagati državnemu odvetništvu, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, ter mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

8Predhodni postopek poskusa mirne rešitve se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog osebe, ki namerava začeti pravdo (tretji odstavek 27. člena ZDOdv) in se v primeru, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora, konča po poteku treh mesecev od začetka (4. alineja prvega odstavka 35. člena ZDOdv). Torej, tudi če državno odvetništvo potrdila iz drugega odstavka 35. člena ZDOdv ne izda, je postopek končan po preteku treh mesecev od prejema pisne izjave na državno odvetništvo. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da prve toženke ne more prisiliti, da mu izda potrdilo, vendar ne navede, niti z ničemer ne izkaže, da bi pred državnim odvetništvom sploh predlagal, naj se sporno razmerje reši na miren način ter da se državno odvetništvo na njegov predlog ni odzvalo.

9Ker je izvedba predhodnega postopka obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti subjektu, ki ga zastopa Državno odvetništvo, in ker konkretni postopek ne spada med postopke, ki jih je zakon izrecno izključil iz obveznosti predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora (šesti odstavek 27. člena ZDOdv), tožnik pa navedenega potrdila ni predložil, niti ni zatrjeval in dokazoval, da je v roku treh mesecev in osmih dni (četrta alineja prvega odstavka v zvezi z 2. odstavkom 35. člena ZDOdv) pred vložitvijo te tožbe podal predlog za mirno rešitev spora, je sodišče prve stopnje tožbo zoper Republiko Slovenijo pravilno zavrglo, saj zaradi neizpolnitve procesne predpostavke vsebinsko odločanje o spornem predmetu pred sodiščem ni dopustno (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

10Glede navedbe tožnika, da je 27. člen ZDOdv neustaven, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva. Tožniku je namreč dana možnost, da izpelje predhodni postopek mirne rešitve spora in v primeru njegovega neuspeha tožbo ponovno vloži, kar je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.²

11Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na sodnico Okrajnega sodišča v Ljubljani.

12Po prvem odstavku 134. člena Ustave RS nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču. S sodniško imuniteto se namreč varuje pravna varnost in neodvisnost sodnikov pri opravljanju njihove funkcije, zlasti tudi pred neutemeljenim nadlegovanjem s tožbami s strani nezadovoljnih strank.³ Materialna imuniteta torej izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.

13Da pa bi bilo ravnanje sodnice onkraj tistega ravnanja, ki je krito s materialno sodniško imuniteto, pa tožnik ni zatrjeval.⁴

14Ker materialna sodniška imuniteta varuje sodnikovo samostojnost in neodvisnost v navedenih primerih, je tožba zoper drugo toženko nedovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 134. člena Ustave RS pravilno zavrglo.

O pritožbi zoper sklep z dne 23. 5. 2022

15Na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku⁵ mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Na podlagi citirane določbe je torej pravica strank predlagati izločitev časovno omejena.

16Ker je tožnik predlog za izločitev podal šele po izdaji sklepa o zavrženju tožbe, je vložen prepozno, zato je takšen predlog skladno z določbo petega odstavka 72. člena ZPP sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.

17Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o zahtevi stranke za izločitev res odloča predsednik sodišča, kot to navaja pritožnik, vendar na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev s sklepom zavrže predsednik senata.

Sklepno

18Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ V nadaljevanju ZDOdv.
² Primerjaj VSL sklep II Cp 2015/2019 z dne 5. 2. 2020.
³ Glej Jan Zobec, Odškodninska odgovornost sodnika in odgovornost države zanj, izvirni znanstveni članek, Pravni Letopis 2013.
⁴ Glej VSL sklep II Cp 274/2022.
⁵ V nadaljevanju ZPP.