VSM Sklep I Cpg 45/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Subjekt vpisa in vlagatelj pritožbe sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugodilo predlogu subjekta vpisa, da se povečata njegov osnovni kapital z 70.585,59 EUR na 98.236,86 EUR in število delnic z 16.927 na 23.558, v posledici tega pa spremeni statut družbe, vse v skladu z sklepi, sprejetimi na skupščini družbe dne 21. 12. 2022, povzetimi v notarskem zapisu SV 2086/2022 z dne 21. 12. 2022.

2Sklep s pritožbo izpodbija delničar subjekta vpisa, družba B. d.o.o., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Pritožnik najprej pojasnjuje, da ima kot delničar subjekta vpisa pravni interes za vložitev pritožbe, saj se s povečanjem osnovnega kapitala spreminjajo razmerja kapitalskih deležev delničarjev v družbi. Še toliko bolj to velja za delničarja, ki zatrjuje in izkaže, da mu je bila s sprejetim sklepom nezakonito odvzeta prednostna pravica do vpisa novih delnic, zaradi česar je vložil ničnostno oziroma izpodbojno tožbo.

Registrsko sodišče je napačno presodilo, da so izpolnjene tako formalne, kot tudi materialno pravne predpostavke za vpis sprememb v sodni register. Subjekt vpisa sodišču ni predložil listine o pravnem poslu za pridobitev stvarnih vložkov. V tem kontekstu se pritožnik sklicuje na Uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) in dodaja, da morajo priložene listine dokazovati, da je premoženje, ki je predmet stvarnega vložka, prešlo v premoženjsko sfero subjekta vpisa, zlasti ob smiselni razlagi tretjega odstavka 191. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Predmet stvarnega vložka je nepremičnina, vpisana v zemljiško knjigo, zato mora subjekt vpisa sodišču predložiti veljaven zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ki omogoča spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi. Predložene listine dokazujejo kvečjemu to, da ima subjekt vpisa terjatev do vplačnika vložka (družbo A. d.o.o.) za njegovo izročitev in prenos lastninske pravice.

Pritožnik izpodbija tudi poročilo o reviziji stvarnih vložkov, saj po njegovem ni skladno z zakonom. V tem kontekstu pojasnjuje, da sodna praksa delničarjem ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, saj je le ta zgolj publicitetne narave in ne vpliva na pravni položaj delničarjev (odločba VSL IV Cpg 585/2009 z dne 23. 9. 2009). Ker torej posamezen delničar na ta vpis v sodni register ne more vplivati, mu je treba omogočiti, da razloge v zvezi s tem poda v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep. Subjekt vpisa je prvemu predlogu za vpis skupščinskega sklepa priložil Poročilo neodvisnega revizorja z dne 21. 12. 2022 (v nadaljevanju Revizijsko poročilo), ki pa nima z zakonom predpisane vsebine (195. v zvezi z drugim odstavkom 334. člena ZGD-1). Revizijsko poročilo ni sestavljeno v skladu z drugim odstavkom 195. člena ZGD-1, saj revizor ni navedel nobenih ocenjevalnih metod, ki naj bi jih uporabil pri pregledu povečanja osnovnega kapitala, zaradi česar njegove pravilnosti ni mogoče preizkusiti. Registrsko sodišče tega ni upoštevalo in v posledici tega dne 28. 12. 2022 v register nezakonito vpisalo sklep o povečanju osnovnega kapitala.

Pritožnik v nadaljevanju uveljavlja še, da je bilo s sprejetim skupščinskim sklepom poseženo v njegovo pravico do obveščenosti in da mu je bila nezakonito izključena prednostna pravica do vpisa novih delnic.

Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da zahtevek subjekta vpisa za vpis sprememb v sodni register zavrne. Podrejeno se zavzema za njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3Subjekt vpisa v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim ugovorom in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Med drugim navaja, da je predlogu za vpis priložil tudi Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka z dne 21. 12. 2022 (v nadaljevanju Pogodba o izročitvi stvarnega vložka), podlaga katere je sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala. Drži tudi ne, da Revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z zakonom. Revizor je upošteval določbe 333. in 334. člena ZGD-1 v zvezi s 194. do 197. členom istega zakona ter presojal ustreznost metode vrednotenja stvarnega vložka. Tržno vrednost je presojal z načinom tržnih primerjav in metodo preostale vrednosti. Kot bolj primerno je ocenil in uporabil metodo preostale vrednosti, ki upošteva nameravano pozidavo kot pomemben faktor ocene vrednosti. Na tej podlagi ocenjena vrednost stvarnega vložka znaša 3,600.000,00 EUR. Revizor je preverjal tudi ustreznost vrednotenja stvarnega vložka, ki temelji na Poročilu o izvršeni oceni vrednosti pravic na nepremičnini (stavbno zemljišče na parceli 707/7 k.o. ... za gradnjo poslovno - servisnega objekta), ki ga je pripravila pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, mag. C. C.)

Subjekt vpisa se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik, delničar subjekta vpisa, se je (šele) v pritožbenem postopku priglasil kot udeleženec registrskega postopka, kar mu sicer omogoča prvi odstavek 36. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Sodišče druge stopnje mu status udeleženca (s tem pa tudi pravni interes za pritožbo) priznava, saj ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom o povečanju osnovnega kapitala subjekta vpisa prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Delničar namreč (med drugim) zatrjuje, da mu je bila s skupščinskim sklepom v skladu s 337. členom ZGD-1 nezakonito odvzeta prednostna pravica do vpisa novih delnic, poseženo pa je bilo tudi v njegovo pravico do obveščenosti, v posledici česar je vložil tožbo na razveljavitev sklepov, sprejetih na skupščini dne 21. 12. 2022.

6Sodišče druge stopnje je zadevo vsebinsko preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP, 39. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 in 19. členom ZSReg).

7Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje v drugi fazi registracije povečanja osnovnega kapitala (po tem, ko je v prvi fazi v registru objavilo sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala) ni storilo nobene procesne kršitve. Pritožbena graja v tej smeri je zgolj pavšalna, sodišče druge stopnje pa tudi v okviru uradnega preizkusa zadeve ni ugotovilo obstoja procesnih kršitev. Pravilna je tudi presoja, da so izpolnjene tako procesne, kot tudi materialno pravne predpostavke za vpis iz 29. in 34. člena ZSReg.

8Pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da subjekt vpisa k predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala ni priložil vseh predpisanih listin (2. točka 29. člena ZSReg), in sicer listine o pravnem poslu, ki je potrebna za pridobitev stvarnega vložka.

9Iz Uredbe (3. točka prvega odstavka 11. člena) izhaja, da mora subjekt vpisa v primeru povečanja osnovnega kapitala z stvarnimi vložki predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala priložiti tudi listino o pravnih poslih, ki so bili opravljeni za pridobitev stvarnih vložkov (primerjaj 339. člen ZGD-1, Prijava in vpis povečanja osnovnega kapitala). Iz vsebine registrskega vpisa je razvidno, da subjekt vpisa razpolaga s Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka, ki vsebuje tako zavezovalni pravni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice na pridobitelja (subjekt vpisa), kot tudi razpolagalni pravni posel (sporazum o prenosu lastninske pravice), s katerim družba A. d.o.o., lastnica nepremičnine, ki je predmet stvarnega vložka, dovoljuje da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime subjekta vpisa (primerjaj 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da subjekt vpisa sodišču ni predložil veljavnega pravnega posla, na podlagi katerega je mogoč prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. S predložitvijo takšne listine je zadoščeno tudi sprejetemu skupščinskemu sklepu, da mora družba A. d.o.o. stvarni vložek prenesti na družbo pred vpisom v sodni register. In prav to je navedena družba s sklenjenim pravnim poslom tudi storila. Če pa subjekt vpisa (še) ni poskrbel za formalno izvedbo vpisa lastninske pravice v njegovo korist v zemljiški knjigi, to ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala realizacijo sprememb v sodnem registru. V tem kontekstu se tako pritožnik neutemeljeno sklicuje na smiselno uporabo tretjega odstavka 191. člena ZGD-1, iz katerega med drugim izhaja, da mora biti v primeru ustanovitve delniške družbe s stvarnimi vložki, le – tej omogočeno trajno in prosto razpolaganje s takšnimi vložki, saj priložena listina dokazuje, da je nepremičnina, ki je predmet stvarnega vložka, na podlagi Pogodbe o izročitvi stvarnega vložka že prešla v premoženjsko sfero subjekta vpisa.

10Glede pritožbenih očitkov, ki so povezani z Revizijskim poročilom (poročilo o reviziji stvarnih vložkih mora biti priloženo predlogu za vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register (2. točka 10. člena Uredbe in 335. člen ZGD-1), sodišče druge stopnje uvodoma pritrjuje pritožbi, da vpis skupščinskega sklepa v sodni register (prva faza registracije) še nima oblikovalnega učinka. Takšen učinek ima šele vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register (340. člen ZGD-1¹), ki se opravi, po tem ko so nove delnice že vpisane (336. in tretji odstavek 339. člena ZGD-1). To pa pomeni, da dejstvo vpisa sklepa, ki je bil sprejet na skupščini, v sodni register še ne vpliva na pravni položaj pritožnika kot delničarja družbe². Ima pa takšen vpliv sedaj izpodbijani sklep, izdan v drugi fazi registracije, zaradi česar je treba pritožbene navedbe v zvezi z Revizijskim poročilom presoditi v tej fazi postopka. V tem kontekstu ne drži pritožbeni očitek, da Revizijsko poročilo ne ustreza kriterijem iz ZGD-1 (195. v zvezi z drugim odstavkom 334. člena) in zato ni bilo pogojev za vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Registrsko sodišče v fazi objave sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe presodi le, ali je bila listina (poročilo revizorja o stvarnih vložkih) izdana po pravilnem postopku. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 478. člena ZGD-1 registrski organ zavrne vpis, če revizor ugotovi, ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka 476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom, ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek. Pritožnik sicer zatrjuje, da glede na drugi odstavek 195. člena ZGD-1 poročilo revizorja o stvarnih vložkih ne vsebuje nobenih ocenjevalnih metod, ki naj bi bile uporabljene pri pregledu povečanja osnovnega kapitala, a pri tem svojih zatrjevanj ne konkretizira (ne zatrjuje, da je npr. vrednost stvarnega vložka nerealno nizka oziroma nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic in za koliko). Le v tem primeru bi se lahko izkazali ugovori v zvezi pomanjkanjem ocenjevalnih metod za utemeljene. V tem kontekstu ni mogoče zanemariti bistveno bolj konkretiziranih navedb subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, ki potrjujejo zaključke sodišča druge stopnje, da Revizijsko poročilo ni očitno nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom.

11Kar zadeva preostale pritožbene ugovore (kršitev pravice do obveščenosti, nezakonita izključitev prednostne pravice do vpisa novih delnic), sodišče druge stopnje ugotavlja, da niso upoštevni. Pritožnik je bil kot delničar subjekta vpisa seznanjen z vsebino sklepa, sprejetega na skupščini dne 21. 12. 2022, na kateri je bil navzoč. Zaradi tega bi lahko svojo udeležbo v postopku prijavil že pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbenem postopku. Le v tem primeru bi registrsko sodišče lahko upoštevalo (šele) v pritožbi zatrjevano (ne)zakonitost skupščinskega sklepa in le v tem primeru bi morebiti lahko, ni pa nujno, zaradi vložene tožbe pritožnik dosegel prekinitev postopka (33. člen ZSReg)³.

12Ko je torej registrsko sodišče presojalo materialno pravne predpostavke za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in spremembe statuta - ali so bile nove delnice vpisane. Ker vsebina skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki in izdajo novih delnic ter o izključitvi prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic, ni v nasprotju z zakonom (že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja izključitev te pravice po 337. členu ZGD-1), je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da so za vpis izpolnjene predpostavke iz 34. člena ZSReg. Ali je bila prednostna pravica delničarja utemeljeno izključena, pa se bo presojalo v že vloženi tožbi. Enako velja za zatrjevano kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti.

13Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

14Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja za vlagatelja odgovora na pritožbo, saj njegove navedbe niso v bistveni meri vplivale na odločitev pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP).

¹ Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v register.
² Tako že v odločbah VSL IV Cpg 585/2009 z dne 23. 9. 2009 in VSL IV Cpg 240/2018 z dne 21. 3. 2018.
³ Tako že v odločbah VSL IV Cpg 585/2009 z dne 23. 9. 2009 in VSL IV Cpg 240/2018 z dne 21. 3. 2018.