336. člen ZGD-1

Iz vsebine registrskega vpisa je razvidno, da subjekt vpisa razpolaga s Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka, ki vsebuje tako zavezovalni pravni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice na pridobitelja (subjekt vpisa), kot tudi razpolagalni pravni posel (sporazum o prenosu lastninske pravice), s katerim družba A. d.o.o., lastnica nepremičnine, ki je predmet stvarnega vložka, dovoljuje da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime subjekta vpisa (primerjaj 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da subjekt vpisa sodišču ni predložil veljavnega pravnega posla, na podlagi katerega je mogoč prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. S predložitvijo takšne listine je zadoščeno tudi sprejetemu skupščinskemu sklepu, da mora družba A. d.o.o. stvarni vložek prenesti na družbo pred vpisom v sodni register. In prav to je navedena družba s sklenjenim pravnim poslom tudi storila. Če pa subjekt vpisa (še) ni poskrbel za formalno izvedbo vpisa lastninske pravice v njegovo korist v zemljiški knjigi, to ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala realizacijo sprememb v sodnem registru. V tem kontekstu se tako

V tej zvezi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo tudi pravilno stališče, da bi bil lahko ničen kvečjemu le pravni posel, s katerim je delniška družba dala finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic (248. člen ZGD-1 in 43. člen ZBan-1). Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, namreč ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic.

Pogodbeno razmerje med strankama je treba presojati ob upoštevanju pravne narave pogodbe o vpisu delnic (vpisne pogodbe). Ta ima dvojno pravno naravo, predstavlja tako obligacijskopravni kot korporacijskopravni posel. Vpis delnic ima v obligacijskem smislu naravo ponudbe, ki, če jo družba sprejme tako, da se zaveže ponudniku dodeliti delnice in z njimi povezane pravice (z vpisnim potrdilom), vodi v sklenitev vpisne pogodbe. Ta je sestavljena iz obveznosti bodočega delničarja vplačati emisijski znesek na eni strani ter dodelitve delnic in s tem povezanih pravic delničarju na drugi strani. Ko sta ti dve obveznosti izpolnjeni, je pogodba izpolnjena. Če naj bo v okviru tega posla prevzeta še kakšna obveznost, za kar se je tekom postopka zavzemala revidentka, mora biti ta skladno z določbo druge alineje prvega odstavka 336. člena ZGD-1 zapisana na vpisnem potrdilu (ki opredeljuje vsebino vpisne pogodbe), sicer proti družbi nima učinka. Pogodba o vpisu delnic je z vplačilom tožeče stranke ter dodelitvijo delnic in s tem povezanih pravic tožeči stranki (ter vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register) izpolnjena. Od (pravilno) izpolnjene pogodbe pa ni moč enostransko ods

Izhajajoč iz takšne pravne opredelitve pogodbe o vpisu delnic, na podlagi katere pridobi vpisnik točno določene korporacijske in obligacijske pravice, ki jih določa ZGD-1, ni mogoče zaključiti, da je v konkretnem primeru toženka s sklenitvijo vpisne pogodbe prevzela tudi kakšne druge obligacijske obveznosti do tožnice. Zatrjevano obveznost toženke, da zagotovi kupca za delnice, je torej potrebno po prepričanju sodišča druge stopnje presojati ločeno in neodvisno od vsebine vpisne pogodbe. Neizpolnitev drugih zavez, ki so bile dogovorjene med pravdnima strankama, je potrebno presojati samostojno v okviru tožničine pravice do povračila škode in ne v okviru pravnih pravil o učinkih vpisa novih delnic.

Vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki, kakršen je obravnavani, še nima oblikovalnega učinka. Tak učinek ima šele vpis povečanja osnovnega kapitala v register (340. člen ZGD-1), ki se opravi, potem ko so nove delnice že vpisane (336. člen in 3. odstavek 339. člena ZGD-1). Tako se pokaže, da ima vpis skupščinskega sklepa v register zgolj publicitetni učinek, zato dejstvo v sodni register vpisanega sklepa še ne vpliva na pravni položaj pritožnika kot delničarja družbe. Ko je registrsko sodišče presojalo materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in spremembe statuta, torej ali so bile nove delnice vpisane. Ker vsebina skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in izdajo novih delnic ter o izključitvi prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa in vplačila novih delnic ni v nasprotju z zakonom (dopušča jo 337. člen ZGD-1), je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da so podane tudi materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, s