VSRS Sklep III Ips 12/2022

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, toženki naložilo plačilo 23.835,11 EUR.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zoper ta del zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Na predlog toženke je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 35/2022 z dne 22. 3. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o začetku teka zakonskih zamudnih obresti pravilna?

4Toženka je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava glede dopuščenega revizijskega vprašanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in spremeni sodbi sodišč druge in prve stopnje tako, da se v izpodbijanem delu tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu pa je predlagala, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5Tožnica je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora.

Relevantno dejansko stanje

6Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), so:

– Pravdni stranki sta sklenili Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdobje 2015 do 2019 (v nadaljevanju Pogodba), s katero sta se (med drugim) dogovorili za toženkino financiranje tožnice, ki izvaja zdravstvene storitve za toženkine zavarovance.

– Višina plačila, ki ga je toženka dolžna plačati tožnici, temelji na vsakokrat veljavnem Splošnem dogovoru, ki je sprejet med udeleženci po prvem odstavku 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Tako je bil sklenjen tudi Splošni dogovor za leto 2017 (v nadaljevanju SD 2017).

– Kot eden od elementov za oblikovanje cene programov oziroma storitev se upoštevajo tudi plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti (prva alineja 66. člena ZZVZZ). V obdobju med 1. 7. 2017 in 31. 12. 2017 toženka ni upoštevala zvišanja plačnih razredov zdravstvenih delavcev, kar vpliva na višino financiranja storitev, ki ga zagotavlja tožnici.

– Toženka je prejela tožničine dokumente z zahtevo za plačilo (račun, zahtevek za plačilo, poročilo).

Razlogi sodišč prve in druge stopnje

7Sodišče prve stopnje je ugodilo odškodninskemu tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica od toženke zahtevala plačilo škode iz naslova povišanja cen zdravstvenih storitev zaradi zvišanja plač zdravstvenim delavcem v letu 2017 (vtoževana je bila škoda, ki ustreza višini zakonskih zamudnih obresti za čas od 1. 3. 2018 do 10. 9. 2020). Tožnici je škoda sicer nastala že v vsakokratnim mesečnim plačilom plač svojim zdravstvenim delavcem (zadnja plača za leto 2017 je bila izplačana 10. 1. 2018), zapadla (165. člen Obligacijskega zakonika – OZ, ki se po 246. členu OZ uporablja tudi za pogodbeno odškodninsko odgovornost) pa je najkasneje 1. 3. 2018, kakor je zaradi poenostavitve predmetnega postopka tožbeni zahtevek prilagodila glede na navedbe toženke, da obresti niso zapadle pred 1. 3. 2018.

8Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in pritrdilo njenim razlogom. Dodalo pa je, da je bil rok za izpolnitev obveznosti v Pogodbi dogovorjen (10. člen), in sicer, da bo toženka poravnala račune in zahtevke za plačilo v 30 dneh po njihovem prejemu. Rok za plačilo računov je bil med strankama dogovorjen in s tem določen v smislu prvega odstavka 299. člena OZ, zato je z njegovo prekoračitvijo toženka v zamudi in dolguje še zamudne obresti (378. člen OZ).

Obseg revizijskega preizkusa

9Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

10Dopuščeno revizijsko vprašanje ne dopušča preizkusa pravne narave tožbenega zahtevka. Zato se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do navedb revidentke o razmerju med izpolnitvenim in odškodninskim zahtevkom. Prav tako z dopuščenim vprašanjem ni dopustno odpirati dileme delnih izpolnitev, pač pa je predmet preizkusa začetek teka zamudnih obresti pri zahtevku, o katerem so odločala sodišča druge in prve stopnje.

Presoja revizije

11Revizija je utemeljena.

12Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti ureja prvi odstavek 378. člena OZ, ki nastanek te dodatne denarne obveznosti dolžnika pogojuje z nastopom zamude s plačilom denarne obveznosti.

13Kdaj pride dolžnik v zamudo, ureja 299. člen OZ. Dolžnikova zamuda po tem členu nastane, če ne izpolni obveznosti v določenem roku (prvi odstavek) oziroma, če obveznosti ne izpolni na upnikovo zahtevo,¹ če rok ni določen (drugi odstavek).

14Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, ki je po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti štelo, da je toženka v zamudi s plačilom svoje obveznosti vsaj od 1. 3. 2018, kot je tožnica zahtevala obresti s postavljenim tožbenim zahtevkom v obravnavanem sporu (246. člen v zvezi s 165. členom OZ). Člen 165 OZ ureja zapadlost odškodninske obveznosti; odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Od nastanka škode ima načeloma oškodovanec pravico zahtevati njeno povrnitev. Zamude to določilo ne ureja. Zato je zmotna presoja sodišč, ki sta kot zadosten pogoj za nastanek toženkine zamude šteli zgolj nastanek tožničine škode (165. člen OZ), ne da bi ugotavljali časovni trenutek, ki ga za nastanek dolžnikove zamude predpisuje 299. člen OZ.

15Prav tako je zmotna presoja sodišča druge stopnje o nastanku zamude zaradi zamude dogovorjenega roka (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi z 10. členom Pogodbe in 37. členom SD 2017). Zmotno je njegovo izhodišče o porazdelitvi trditvenega bremena (da toženka ni trdila, da ne bi prejela ustreznih dokumentov za plačilo – račun, zahtevek za plačilo, poročilo), na katerem temelji opravljena materialnopravna presoja zamude po 10. členu Pogodbe, iz katerega izhaja, da bo toženka račune in zahtevke za plačilo poravnavala v 30 dneh po njihovem prejemu.

16Pogoj, da lahko nezanikana dejstva štejejo za priznana (afirmativna litiskontestacija; drugi odstavek 214. člena ZPP), je, da jih tisti, v čigar trditveno breme relevantna dejstva spadajo, najprej zatrjuje. Trditveno breme o nastanku obveznosti in poteku roka za izpolnitev je bilo na tožnici kot upnici iz materialnopravnega razmerja. V konkretnem primeru to zahteva ugotovitev o tožničinih trditvah, da je toženki izstavila dokumente za plačilo v smislu 10. člena Pogodbe z vsebino, ki pomeni poziv toženki za plačilo (tistega dela) obveznosti, na kar se nanašajo obresti, ki so še sporne v tej zadevi. Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo, da je tožnica tovrstne trditve podala, je toženki zmotno v breme pripisalo okoliščino, da trditev ni prerekala. Posledično je zmotna njegova presoja o obstoju zamude zaradi prekoračitve določenega roka.

17Navedbe toženke o zapadlosti računov 41 zdravstvenih domov (mednje tožnica ne spada), dane v nekem drugem postopku, za obravnavani spor niso relevantne. S tistimi računi niso bile obračunane tožničine terjatve do toženke.

18Ob upoštevanju obrazloženega je odgovor na dopuščeno vprašanje nikalen. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge stopnje (v I. in II. točki izreka) in prve stopnje (v II. in III. točki izreka) razveljavilo na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP, ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka), pri čemer so napotki za nadaljnje delo razvidni že iz gornje obrazložitve.

19Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).

20Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Zahteva je po tem določilu lahko ustna, pisna, z izvensodnim opominom ali z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti.