VSL Sodba X Kp 15848/2015

I. Pritožbam zagovornikov obtoženih A. A., B. B., C. C., D. D. in pravne osebe E. d. o. o., sedaj F. d. o. o., se ugodi

in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se:

1. Obtoženega A. A., ...,

obtoženo B. B., ...,

obtoženo C. C., ...,

in

obtoženo D. D., ...,

iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti,

da so:

1. A. A. in B. B. z zavestnim sodelovanjem pri storitvi pri vodenju gospodarske dejavnosti, zato da bi drugemu pridobila premoženjsko korist in drugemu povzročila premoženjsko škodo, zlorabila svoj položaj in dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, prestopila meje svojih pravic in nista opravila svoje dolžnosti, z njunim dejanjem pa je bila pridobljena velika premoženjska korist ter povzročena velika premoženjska škoda in jima je šlo za to, da pridobita tako premoženjsko korist ter povzročita takšno škodo,

s tem, da sta po predhodnem dogovoru s spodaj navedenimi vodilnimi osebami iz družbe E. d. o. o., v obdobju med 7. 5. 2010 in 31. 5. 2014 na kraju X., pri poklicnem in organiziranem opravljanju zdravstvene in spremljajočih gospodarskih dejavnosti v Splošni bolnišnici X.,

A. A. kot direktor Splošne bolnišnice X. dne 7. 5. 2010 najprej z odločbo imenoval B. B., pomočnico direktorja za zdravstveno nego in oskrbo v Splošni bolnišnici X., za članico strokovne komisije Splošne bolnišnice X. št.: JN ... s predmetom „čiščenje prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja“, nato je B. B. med 7. 5. 2010 in 14. 5. 2010, ko je bilo javno naročilo objavljeno, pripravila tehnično specifikacijo javnega naročila tako, da je med zahteve javnega naročila med drugim vključila tudi:

a) prisotnost 40 ur tedensko diplomiranega sanitarnega inženirja s VII. stopnjo izobrazbe, z izkušnjami na področju hospitalne higiene in z opravljenim podiplomskim izobraževanjem iz hospitalne higiene,

b) zagotavljanje toaletnega papirja, brisač, PVC vrečk in zaščitnih sredstev za zaposlene,

pri čemer je omenjene zahteve po predhodnem dogovoru tako z A. A. kot tudi s predstavnikoma E. d. o. o. C. C. in D. D. oblikovala na zgoraj navedeni način ob skupnem zavedanju navedenih oseb, da družba E. d. o. o. sploh ne bo zagotavljala prisotnosti diplomiranega sanitarnega inženirja z ustrezno stopnjo izobrazbe in z opravljenim zahtevanim podiplomskim izobraževanjem ter da družba E. d. o. o. sploh ne bo dostavljala toaletnega papirja, brisač, PVC vrečk in zaščitnih sredstev, zaradi česar je družba E. d. o. o. lahko oblikovala cenejšo ponudbo od preostalih ponudnikov, ki niso bili seznanjeni z zgoraj omenjenim dogovorom in so ponudbo oblikovali ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih zahtev,

nakar je A. A. dne 7. 9. 2010 na kraju X. podpisal Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo E. d. o. o. in nato dne 1. 10. 2010 v imenu Splošne bolnišnice X. sklenil še Pogodbo o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja v Splošni bolnišnici X. z družbo E. d. o. o., čeprav je vedel, da je bilo javno naročilo prirejeno v korist družbe E. d. o. o.,

ob izvajanju omenjene pogodbe med 1. 10. 2010 in 31. 5. 2014 pa sta B. B. in A. A. kot odgovorni osebi Splošne bolnišnice X., prva osebno, drugi pa preko delavke Splošne bolnišnice X., ki jo je za to pooblastil, mesečno podpisovala račune družbe E. d. o. o., izstavljene na podlagi Pogodbe o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja v Splošni bolnišnici X. z dne 1. 10. 2010, s čimer je B. B. potrjevala, da je družba E. d. o. o. izpolnila vse obveznosti iz te pogodbe, A. A. pa je odrejal plačilo teh računov, čeprav je družba E. d. o. o. izpolnila samo del vseh dogovorjenih obveznosti, ni pa izpolnila naslednjih obveznosti:

a) ni zagotavljala 40 ur tedensko prisotnosti diplomiranega sanitarnega inženirja s VII. stopnjo izobrazbe, z izkušnjam na področju hospitalne higiene in z opravljenim podiplomskim izobraževanjem iz hospitalne higiene, saj je imela D. D., ki naj bi opravljala to delo, zgolj izobrazbo VI. stopnje in ni imela opravljenega podiplomskega izobraževanja;

b) ni zagotavljala dostave toaletnega papirja, brisač, PVC vrečk in zaščitnih sredstev, ampak so omenjeno blago Splošni bolnišnici X. dobavljali drugi dobavitelji;

s tem sta zlorabila svoj položaj in nista opravila svoje dolžnosti skrbeti za zakonitost poslovanja Splošne bolnišnice X. ter delovati po načelih dobrega gospodarja, kot je to določeno v drugem odstavku 31. člena Zakona o zavodih, 10. členu Statuta Splošne bolnišnice X. ter prvem in četrtem odstavku 24. člena Statuta Splošne bolnišnice X..,

s svojim ravnanjem pa sta povzročila premoženjsko škodo Splošni bolnišnici X., in sicer iz naslova:

a) nedobave toaletnega papirja, brisač, PVC sredstev in zaščitnih rokavic v znesku 125.389,45 EUR,

b) nezaposlitve sanitarnega inženirja s VII. stopnjo izobrazbe z izkušnjami na področju hospitalne higiene in z opravljenim podiplomskim izobraževanjem iz hospitalne higiene v znesku 18.610,72 EUR,

skupaj torej v znesku 144.000,17 EUR, družbi E. d. o. o. pa v istem znesku omogočila pridobitev protipravne premoženjske koristi.

2. C. C. in D. D. sta naklepoma pomagali A. A. in B. B. pri storitvi kaznivega dejanja, opisanega pod točko I./1. izreka sodbe, in sicer tako,

da je C. C. kot prokuristka družbe E. d. o. o. na kraju X. dne 22. 6. 2010 poslala Splošni bolnišnici X. ponudbo družbe E. d. o. o. na osnovi javnega razpisa za oddajo naročila št.: JN ... in Izjavo o izpolnjevanju pogojev, v kateri podpisana C. C. izjavlja, da bo družba E. d. o. o. izpolnila vse zahtevane pogoje v razpisni dokumentaciji tako glede opravljanja storitev kot tudi dobave materiala, nato pa je C. C. dne 1. 10. 2010 skupaj z direktorjem družbe E. d. o. o. L. L. v imenu E. d. o. o. podpisala in s Splošno bolnišnico X. sklenila Pogodbo o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja v Splošni bolnišnici X., pri čemer se je zavedala, da pri izvajanju pogodbe družbe ne bo izpolnila vseh pogodbenih obveznosti, prav tako pa kasneje v času do 24. 4. 2012 ob izvrševanju omenjene pogodbe ni poskrbela, da bi družba E. d. o. o.:

a) zagotavljala 40 ur tedensko prisotnost diplomiranega sanitarnega inženirja s VII. stopnjo izobrazbe, z izkušnjami na področju hospitalne higiene in z opravljenim podiplomskim izobraževanjem iz hospitalne higiene,

b) zagotavljala dostavo toaletnega papirja, brisač, PVC vrečk in zaščitnih sredstev;

in da D. D. v obdobju od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2014 na kraju X. kot vodja poslovne enote v družbi E. d. o. o. in kot pooblaščena oseba po Pogodbi o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja v Splošni bolnišnici X. z dne 1. 10. 2010, torej kot oseba, ki je bila na strani E. d. o. o. zadolžena, da se pogodba izvaja v skladu s prevzetimi obveznostmi, ni organizirala delovnega procesa tako, da bi družba E. d. o. o. izpolnjevala vse obveznosti, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, in sicer ni:

a) zagotavljala 40 ur tedensko prisotnost diplomiranega sanitarnega inženirja s VII. stopnjo izobrazbe, z izkušnjami na področju hospitalne higiene in z opravljenim podiplomskim izobraževanjem iz hospitalne higiene,

b) zagotavljala dostavo toaletnega papirja, brisač, PVC vrečk in zaščitnih sredstev;

2. Obtoženo pravno osebo družbo E. d. o. o., sedaj F. d. o. o., s sedežem ..., matična številka ...,

se po 3. točki 358. člena ZKP

oprosti,

da je kazensko odgovorna

za pod točko I./2. izreka sodbe opisani kaznivi dejanji na podlagi 42. člena KZ-1 v zvezi z 9. točko prvega odstavka 25. člena in 3. točko prvega odstavka 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD),

ker sta C. C. in D. D. storili kaznivi dejanji v njenem imenu in v njeno korist, saj je bila C. C. njena zakonita zastopnica, D. D. pa zaposlena pri njej, sama pa je s kaznivim dejanjem pridobila protipravno premoženjsko korist v znesku najmanj 144.000,17 EUR,

s čimer naj bi

- obtožena A. A. in B. B. z dejanjem opisanim pod točko I./1. izreka sodbe, storila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1,

- obtoženi C. C. in D. D. z dejanjem opisanim pod točko I./2. izreka sodbe, storili pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1,

in

obtožena pravna oseba E. d. o. o., sedaj F. d. o. o., ..., pa kaznivo dejanje pomoči pod točko I./2. izreka sodbe, pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1, na podlagi prvega odstavka 42. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka 4. člena ZOPOKD in 9. točko 25. člena ZOPOKD.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92.člena ZKP ter potrebni izdatki obtožencev in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov v oprostilnem delu sodbe bremenijo proračun.

III. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

IV. Pritožba pooblaščenca oškodovanca se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtožena A. A. in B. B. spoznalo za kriva kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Obtoženi C. C. in D. D. je spoznalo za krivi kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1, obtoženo pravno osebo E. d. o. o. (v nad. E. d. o. o.) pa je spoznalo za kazensko odgovorno za kaznivi dejanji pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 42. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko prvega odstavka 4. člena ZOPOKD in 9. točko 25. člena ZOPOKD.

Obtožencem je izreklo pogojne obsodbe, v katerih je obtoženim A. A. določilo kazen 1 (enega) leta zapora in preizkusno dobo štirih let, B. B. 1 (eno) leto in 3 (tri) mesecev zapora in preizkusno dobo štirih let, C. C. kazen 10 (desetih) mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let in D. D. kazen 6 (šestih) mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Določene kazni se obtoženim ne bodo izrekle, če v preizkusni dobi ne bodo storili novega kaznivega dejanja. Obtoženi pravni osebi je izreklo denarno kazen v znesku 150.000,00 EUR in odločilo, da jo je dolžna plačati v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe.

Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je odločilo, da so obtoženci in obtožena pravna oseba dolžni solidarno plačati oškodovancu Splošni bolnišnici X. znesek 144.000,17 EUR. S preostankom premoženjskopravnega zahtevka in v obrestnem delu pa je oškodovanca Splošno bolnišnico X. napotilo na pot pravde.

Na podlagi tretjega odstavka 95. člena ZKP je odločilo, da so obtožene fizične osebe in obtožena pravna oseba dolžni plačati vsak sorazmerni del (to je 1/5) stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. in 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, obtožena pravna oseba pa tudi stroške zastopnika obtožene pravne osebe iz 35. člena ZOPOKD, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo v celoti znani, ter sodno takso, ki se zaradi kazenske sankcije obtoženemu A. A. po tarifni št. 71112 ZST-1 v zvezi s tarifno št. 71113 odmeri v znesku 272,00 EUR, obtoženi B. B. po tarifni št. 71112 ZST-1 v zvezi s tarifno št. 71113 v znesku 408,00 EUR, obtoženi C. C. po tarifni številki 71112 ZST-1 v zvezi s tarifno št. 71113 v znesku 272,00 EUR, obtoženi D. D. po tarifni številki 7111 ZST-1 v zvezi s tarifno št. 71113 v znesku 136,00 EUR in obtoženi pravni osebi po tarifni številki 71118 v znesku 800,00 EUR, zaradi priznanega premoženjskopravnega zahtevka pa vsakemu od predhodno naštetih 1/5 skupnega zneska sodne takse, ki na podlagi tarifne št. 7301 ZST-1 znaša 853,00 EUR.

Obtoženega L. L. je iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo od obtožbe za kaznivo dejanje po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1.

Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bi pripadli izključno na oprostilni del sodbe, če se dajo izločiti iz skupnih stroškov ter potrebni izdatki obtoženca L. L. in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP, obremenjujejo proračun.

Odločilo je, da so obtoženci, na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP, dolžni plačati stroške kazenskega postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, in sicer obtoženi L. L. v znesku 85,89 EUR, obtožena C. C. v znesku 398,32 EUR in obtoženi A. A. v znesku 93,68 EUR.

2Zoper navedeno sodbo so se pritožili:

- zagovorniki obtoženega A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega oprosti od obtožbe in posledično solidarnega plačila zneska v višini 144.000,17 EUR in stroškov kazenskega postopka oziroma da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje;

- zagovornik obtožene B. B. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP in s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženo oprosti od obtožbe ter podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat;

- zagovorniki obtožene C. C. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP in s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in obtoženo oprosti od obtožbe oziroma da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo v delu, ki se nanaša na obtoženo, vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjen senat oziroma da obtoženi izreče milejšo kazensko sankcijo;

- zagovornik obtožene D. D. iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženo oprosti od obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje;

- zagovorniki obtožene pravne osebe iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena ZKP in s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženo pravno osebo oprosti od obtožbe in podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču pred popolnoma spremenjen senat;

- pooblaščenci oškodovanca iz razlogov po 1. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP in s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in prvostopenjsko sodbo glede odločbe o premoženjskopravnemu zahtevku razveljavi in samo odloči tako, da oškodovancu od dosojenega zneska 144.000,17 EUR prizna tudi zakonske zamudne obresti vsaj od 31. 5. 2010 naprej oziroma, da pritožbi ugodi in prvostopenjsko sodbo glede premoženjskopravnega zahtevka razveljevi ter vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje z napotilom glede premoženjskopravnega zahtevka v obrestnem delu.

3V odgovoru na pritožbo pooblaščenca oškodovanca je zagovornik obtožene B. B. pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu.

V odgovoru na pritožbo obtoženih in obtožene pravne osebe je pooblaščenec oškodovanca pritožbenemu sodišču predlagal, da zavrne pritožbe zagovornikov obtoženih in obtožene pravne osebe in potrdi prvostopenjsko sodbo v izpodbijanih delih.

4Glede na zahtevo zagovornikov obtoženih C. C. in B. B. je pritožbeno sodišče 30. 1. 2023 razpisalo javno pritožbeno sejo, o sestavi senata je stranke tudi predhodno obvestilo.

5Na javno sejo so pristopili obtoženi A. A., B. B. in C. C. in njihovi zagovorniki, zagovornik obtožene pravne osebe, pooblaščenec oškodovanca in višja državna tožilka s Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Na javno sejo ni pristopila pravilno obveščena obtožena D. D. in predstavnik obtožene pravne osebe, kar pa ni bil razlog, da senat pritožbene seje ne bi opravil (četrti odstavek 378. člena ZKP). Zagovorniki obtoženih in obtožene pravne osebe ter pooblaščenec oškodovanca so na pritožbeni seji vztrajali pri pritožbenih navedbah in predlogih.

6Pritožbe zagovornikov obtoženih in obtožene pravne osebe so utemeljene, neutemeljena pa je pritožba pooblaščenca oškodovanca.

Glede kršitve po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP

7Zagovorniki obtožene B. B. in C. C. ter zagovorniki obtožene pravne osebe izpodbijani sodbi očitajo kršitev po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZKP na način, da v opisu obtožencem očitano kaznivo dejanje ni konkretizirano, na kakšen način je obtožena B. B. zlorabila svoj položaj oz. na kakšen način je obtožena C. C. storila pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja, pri čemer iz opisa očitka kaznivega dejanja pravni osebi ne izhaja niti konkretiziran opis za obtoženo pravno osebo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbeni preizkus v tem delu, deloma tudi po uradni dolžnosti, glede na akcesornost dejanja pomoči opravilo le glede očitkov, naslovljenih na obtožena A. A. in B. B.

8Pritožbeno sodišče se sicer v celoti strinja s teoretičnimi izhodišči glede konkretizacije obtoženim očitanih kaznivih dejanj kot jih v pritožbi izpostavlja zagovornik obtožene C. C., pri čemer pa ugotavlja, da opis kaznivih dejanj v obtožbenem aktu očitanih obtoženima glavnima storilcema, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, kraj, čas storitve, način in predmet s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje in tudi vse okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje konkretizira, ker je opis kaznivega dejanja namenjen individualizaciji historičnega dogodka na dovolj konkretiziran način, da ga je moč nedvomno ločiti od vseh drugih historičnih, zlasti istovrstnih dogodkov. Na ta način je bilo mogoče obtoženima zagotoviti učinkovito obrambo, ob upoštevanju načela ne bis in idem. Pritožbeno sodišče se tako ne strinja z pritožniki, da iz konkretnega opisa ne izhaja opis ravnanj, ki so imela za posledico izbor obtožene pravne osebe na konkretnem razpisu. Iz konkretnega dela opisa po ugotovitvah pritožbenega sodišča izhaja povsem konkreten opis vseh ravnanj obtoženih A. A. in B. B., pojavne oblike njunega ravnanja v realnosti in sicer kako oz. na kakšen način sta delovala, da je na javnem razpisu posel pripadel obtoženi pravni osebi, konkretizirana je posledica takšnega ravnanja, ki pomeni ravnanje v nasprotju z interesi oškodovane pravne osebe. Opisana so tista ravnanja, za katera sta bila obtožena pooblaščena in sta jih opravila v nasprotju z interesi oškodovane pravne osebe oz. jih nista opravila v interesu oškodovane pravne osebe. Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni izostal določno opisan način ravnanja obeh obtoženih, ki je po oceni pritožbenega sodišča preverljiv. Iz opisa obtožencema očitanega kaznivega dejanja, po ugotovitvah pritožbenega sodišča izhajajo objektivni znaki kaznivega dejanja, torej tisti, ki so vidni navzven. Pri tem pa oškodovalnega namena kot izrecnega zakonskega znaka (subjektivni zakonski znak v opisu kaznivega dejanja, v konkretnem primeru opisani zakonski znak direktnega naklepa in sicer v obliki oškodovalnega namena), ni potrebno konkretno opredeliti, kajti ta znak je dovolj določno opredeljen že v samem zakonu, zato zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine.

Pri konkretizaciji zakonskega znaka zlorabe položaja obeh obtožencev in opustitve njunih dolžnosti je vloga obeh obtoženih v zadostni meri opredeljena kot vloga direktorja Splošne bolnišnice X. in pomočnice direktorja Splošne bolnišnice X., ki naj bi zlorabila svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem in glede upravljanja zavoda s konkretno opisanimi ravnanji. Nadaljnja konkretizacija pravnih norm in predpisov gospodarskega prava, ki naj bi jih obtoženca s svojim (protipravnim) ravnanjem kršila, glede na to, da v primeru 240. člena KZ-1 ne gre za (pravo) blanketno normo, pri opisu kaznivega dejanja ni potrebna.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis kaznivega dejanja, ki se očita obtoženima A. A. in B. B., dovolj konkretiziran. Glede na akcesornost same udeležbe obtoženih C. C. in D. D. v obliki pomoči pri kaznivem dejanju po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1, ob ugotovitvi, da ni s stopnjo potrebne gotovosti dokazana storitev kaznivega dejanja glavnima storilcema, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v ugotavljanje zadostne konkretizacije očitka kaznivega dejanja pomočnicama ter obtoženi pravni osebi.

Glede kršitve po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP

10Zagovorniki obtoženih in obtožene pravne osebe izpodbijani sodbi očitajo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje na način, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo dejstva v zvezi z objavo in izvedbo JN št. ... in napravilo napačen zaključek, da je bilo javno naročilo prirejeno v korist družbe E. d. o. o.

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe zagovornikov in ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče vse okoliščine spornega razpisa ugotovilo in na podlagi ugotovitev napravilo logične, utemeljene in zato tudi pravilne zaključke, ki jim glede prirejenosti razpisa sledi tudi pritožbeno sodišče.

Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno sledilo izpovedbi priče O. O. glede organizacije razpisne komisije, katere predsednik je bil, pri čemer je kot bistveno upoštevalo izpovedbe ne le P. P., temveč tudi izpovedbi R. R. in T. T. Utemeljeno je izpovedbo O. O. ocenilo kot verodostojno in ji sledilo, ob ugotovitvi, da je priča tako v preiskavi kot tudi na glavni obravnavi izpovedovala enako in ob dejstvu, da je s 1. 3. 2011 zapustil svoje delovno mesto v Splošni bolnišnici X., pri čemer je tudi v svoji izpovedbi izpostavil pogovor z obtoženim A. A. glede razmerja s P. P., ki bi hipotetično lahko vplival na njegovo izpovedbo, vendar, kot je pravilno ocenilo prvostopenjsko sodišče, to dejstvo ni imelo nobenega vpliva na njegovo verodostojnost. V točkah 32, 37 in 39 izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče navedlo svoje ugotovitve in zaključke, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče. Nadalje je prvostopenjsko sodišče svoje ugotovitve glede prirejenosti razpisa utemeljilo tudi z izpovedbo priče U. U., ki ji je glede na sicer ugotovljena dejstva utemeljeno sledilo. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno svojo odločitev glede prirejenosti razpisa oprlo tudi na izpovedbi prič V. V. in Q. Q., ki sta povedali, da je bila edini kriterij izbire cena in če bi vedeli, da papirne galanterije ne bo potrebno dobaviti, bi ponudbo oblikovali na drug način in s tem dosegli nižjo ceno. Prvostopenjsko sodišče je svoje zaključke o prirejenosti razpisa pravilno utemeljilo tudi z oceno izpovedbe teh dveh prič in svoje razloge o tej okoliščini navedlo v tč. 140 in 141 izpodbijane sodbe, ki jim sledi tudi pritožbeno sodišče.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča izpovedi prič O. O., P. P., U. U., R. R., T. T., Č. Č., J. J., V. V. in Q. Q., ki jim je sodišče zaradi njihove verodostojnosti utemeljeno sledilo, predstavljajo verodostojno dejansko podlago za ugotovitev, da je bil javni razpis kot posledica javnega naročila št. JN ... prirejen iz razloga, da bi na njem bil izbran ponudnik družba E. d. o. o. Prirejenost razpisa v korist E. d. o. o., ki je imel glede na ostale ponudnike privilegiran in ugodnejši položaj nasproti ostalim ponudnikom, po ugotovitvah pritožbenega sodišča vsekakor predstavlja kršitev temeljnih načel javnega naročanja, enakega obravnavanja ponudnikov, transparentnosti javnega naročanja in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Se pa pritožbeno sodišče na tem mestu strinja z zagovornikom obtožene B. B., da kršitve pravil v postopkih javnega naročanja (Zakon o javnem naročanju-2), ne zadostujejo za obstoj kaznivega dejanja in ga ne morejo utemeljevati.

Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ocena prvostopenjskega sodišča o tem, katerim pričam je poklonilo vero, napravljena skrbno in upoštevaje ne le njihove izpovedbe same zase, temveč tudi v kontekstu njihovih osebnih povezav in poslovnih interesov, ki iz življenjskih, človeških ali pa poslovnih razlogov sicer lahko privedejo tudi do drugačnih reproduciranj pričinih izjav, ne morejo pa samo in izključno zgolj zaradi teh dejstev omajati ali izpodbiti prepričljivih izjav O. O. Tako je prvostopenjsko sodišče na podlagi analize izpovedb prič ugotovilo, da je bilo javno naročilo z namenom izbire ponudnika prirejeno, pri čemer je bila s tem namenom prirejena tudi razpisna dokumentacija. Na podlagi dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča o dogajanju pred objavo razpisa, v času razpisa in podpisa Pogodbe o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja v Splošni bolnišnici X. z dne 1. 10. 2010 ter njenega izvajanja do 31. 4. 2014 je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o prirejenosti razpisa iz razloga, da izvajalec storitev v Splošni bolnišnici X. še vedno ostane obtožena pravna oseba. Pritožbeno sodišče zato nima nikakršnega dvoma v ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča o prirejenosti razpisa.

11Pritožbeno sodišče pa se v nadaljevanju strinja s pritožniki, da ni z gotovostjo dokazano, da sta obtožena A. A. in B. B. s svojim ravnanjem Splošni bolnišnici X. povzročila škodo na način, kot jima očita obtožbeni akt. Kazenskopravno varovana dobrina, prepoznavna v inkriminaciji t. i. menedžerskega delikta po 240. členu KZ-1, je premoženjski interes gospodarske družbe, v kateri storilec deluje, družbino premoženje pa je varovano pred protipravnim ravnanjem v gospodarstvu.¹ Delikt inkriminira poslovno nezvestobo do družbe oz. njenih lastnikov, medtem ko delovanje storilca, ki ni v interesu družbe, predstavlja napad na notranjo (zlasti premoženjsko)² varnost gospodarskega subjekta, s tem pa na interese deležnikov, udeleženih v družbinem premoženjskem substratu. V tej zadevi se je obtožencema očitalo, da sta na način prirejenega razpisa za čiščenje prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja omogočila, da je družba E. d. o. o. zmagala na javnem razpisu in pri izvajanju pogodbe, s podpisovanjem mesečnih računov za 40 urno prisotnost diplomiranega sanitarnega inženirja in zagotovitev toaletnega papirja, Splošni bolnišnici X. povzročila škodo v višini 144.000,17 EUR in v tem znesku družbi E. d. o. o. pridobila protipravno premoženjsko korist. Prvostopenjsko sodišče je določen del obtožbenih očitkov skrčilo iz razloga nedokazanosti, pritožba tožilstva ni bila vložena in je tako sodba v tem delu postala pravnomočna.

Prvostopenjsko sodišče je v točkah 150-153 izpodbijane sodbe zavzelo stališče, da je iz naslova neprisotnosti sanitarnega inženirja in nedobave papirne galanterije Splošni bolnišnici X. nastala škoda in je glede svojih zaključkov sledilo ugotovitvam izvedenke ekonomske stroke. Izvedenka je v tej zadevi izdelala izvedeniško mnenje, ki ga je dvakrat dopolnila, nato pa je bila zaslišana še v dokaznem postopku, da so lahko stranke in pooblaščenec oškodovanca neposredno preverili njeno metodologijo dela. V zvezi z izračunom oškodovanja Splošne bolnišnice X. zaradi neizpolnjevanja zahtevane izobrazbe sanitarnega inženirja iz ugotovitev izvedenke izhaja, da ni razvidno, da bi zaradi tega trpela kakovost opravljenega dela, pri čemer pritožbeno sodišče dodaja, da je presoja tega odstopanja od razpisnih pogojev in pogodbenih določil pravne narave. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je že sama izvedenka v zvezi z izračunom škode zaradi neprisotnosti higienskega inženirja oz. neustreznosti izobrazbe D. D. opozorila na možnost, da ta ni nastala, ker je bila bolnišnica navkljub neizpolnjevanju pogojev iz razpisa in pogodbenih zavez očiščena in ugotovila, da gre v tem primeru za kršitev pogodbenih določil.

Prvostopenjsko sodišče je v točki 152 izpodbijane sodbe sledilo ugotovitvam izvedenke glede višine škode zaradi neustrezne izobrazbe D. D., pri čemer je že izvedenka sama podala tudi možnost drugačne interpretacije njenega izvida, ob ugotovljenem dejstvu, da kakovost opravljenega dela zaradi neizpolnjevanja zahtevanega pogoja ni trpela.

Prvostopenjsko sodišče je na odločilno dejstvo, ki se nanaša na znak kaznivega dejanja (nastanek škode in pridobitev protipravne premoženjske koristi) nepravilno sklepalo na podlagi sicer pravilnega izvida izvedenke ekonomske stroke.

12Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da se je izvedenka v mnenju opredelila do škode, nastale zaradi nedobave papirne galanterije v znesku 103.047,52 EUR, pri čemer je ugotovila, da je iz cenovne kalkulacije E. d. o. o. za delovišče Splošna bolnišnica X. razvidno, da so bili mesečni planirani stroški za papirno konfekcijo 0, kar potrjujejo tudi cenovne kalkulacije (B119, 128-135) z dne 22. 4. 2011 in 30. 1. 2013, iz katerih izhaja, da E. d. o. o. Splošni bolnišnici X. ni zaračunal stroška papirne galanterije. Tudi iz predračuna E. d. o. o. izhaja, da je ta vključeval le stroške čistil in razkužil, pri čemer ni mogoče zaključiti, da je E. d. o. o. papirno galanterijo jemal iz zalog Splošne bolnišnice X. in jim to tudi zaračunal, kar je ugotovila tudi izvedenka v dopolnitvi svojega izvedeniškega mnenja (l. št. 997). Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, ki je sledilo izvedenki, da če E. d. o. o. ni izpolnjevala pogoja dobave papirne galanterije, ne bi smela biti izbrana za najugodnejšega ponudnika, vendar pa to potrjuje le ugotovitve v zvezi s prirejenostjo razpisa v korist E. d. o. o., ki so že obrazložene v točki 10 te odločbe.

13Po povedanem se izkaže, da Splošna bolnišnica X. ni utrpela škode iz naslova očitka nedobave papirne galanterije s strani E. d. o. o., zato očitki obtožbenega akta, da je zaradi navedenega nastala škoda Splošni bolnišnici X., s tem pa tudi protipravna premoženjska korist E. d. o. o., ne držijo, tudi ob dejstvu, da je sama izvedenka opozorila na okoliščino, da škoda ni nujno enaka premoženjskopravni koristi. Družba E. d. o. o. papirne galanterije Splošni bolnišnici X. ni dobavljala, vendar ji tudi računov zanjo ni izstavljala in jih Splošna bolnišnica X. tudi ni plačevala, kot izhaja iz mnenja izvedenke za ekonomijo, zato ni izkazano, da bi škoda Splošni bolnišnici X. nastala. Prvostopenjsko sodišče je višino nastale škode utemeljilo z ugotovitvami izvedeniškega mnenja, pri čemer pa je prezrlo odločilno ugotovitev, da je izvedenka nastalo škodo ugotovila v posledici kršitve pogodbenih določil in ne v posledici ugotovljenega dejanskega oškodovanja, ki pa glede na predhodno izpostavljeno, ni izkazano.

14Tudi v zvezi z očitkom nastanka škode zaradi nezagotavljanja 40 urne prisotnosti sanitarnega inženirja je izvedenka izpostavila, da zaradi neustrezne izobrazbe D. D. ni trpela kakovost opravljenega dela in podala tudi možnost drugačne pravne interpretacije zaradi nespoštovanja razpisnih pogojev in določil. Tudi prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je D. D. skrbela, da so bile storitve po pogodbi opravljene, pri čemer so to potrdile tudi priče K. K., Ž. Ž., nenazadnje pa to izhaja tudi iz ugotovitev izvedenke. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče ugotovitve izvedenke presojalo na način nastanka škode zaradi kršitve razpisnih pogojev in sklenjene pogodbe, pri čemer je že sama izvedenka dopustila tudi možnost drugačne interpretacije v zvezi z nastalo škodo.

15Prvostopenjsko sodišče je posamična relevantna dejstva ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče pa je na podlagi drugačne presoje le-teh glede obstoja odločilnega dejstva ugotovilo, da škoda, ki se zatrjuje v obtožbenem aktu, na katerega opis je sodišče vezano, ni izkazana, s čimer pa tudi ne, da si je družba E. d. o. o. pridobila protipravno premoženjsko korist, kar vse kaže na izostanek potrebnega dokaznega standarda prepričanja o obstoju obarvanega naklepa za storitev očitanega kaznivega dejanja na strani obtoženih A. A. in B. B.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ob izostanku ugotovljene škode Splošne bolnišnice X. kot znaka kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 po obtožbenem očitku kot izhaja iz dokaznega postopka tudi družba E. d. o. o. ni mogla pridobiti protipravne premoženjske koristi; ob tem obtoženima C. C. in D. D. iz razloga akcesornosti udeležbe ni mogoče očitati pomoči pri kaznivem dejanju po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1, zato pa tudi ne obtoženi pravni osebi odgovornosti za očitano kaznivo dejanje.

16Pritožbeno sodišče se glede na svojo odločitev do ostalih pritožbenih navedb zagovornikov ni opredeljevalo in je glede na izrek oprostilne sodbe oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 144.000,17 EUR z obrestmi od 31. 5. 2014 napotilo na pot pravde.

17Glede na izrek oprostilne sodbe stroški kazenskega postopka iz 1.do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtožencev in potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov bremenijo proračun.

18Pritožbo pooblaščenca oškodovanca je pritožbeno sodišče zavrnilo, ker je obtožene iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbenih očitkov in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča (tč. X izpodbijane sodbe).

¹ Sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. I Ips 134/2009 z dne 29. 1. 2009.
² Korošec D. in ostali: Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1 (2. knjiga): Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2019, str. 969-977, tč. 13-14.