VSM Sklep I Cp 809/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o dedovanju v izpodbijani točki I.A.1., v kateri je bilo odločeno, da zaščiteno kmetijo deduje brat A. A. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep o dedovanju v izpodbijani točki I.A.2., v kateri je bilo odločeno, da nepremičnine, ki spadajo v Agrarno skupnost Slovenija vas deduje sestra B. B. ter v izpodbijani točki VI. izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z v uvodu navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo, da po zapustniku C. C. deduje nepremičnine, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, osebni avtomobil Renault Clio, reg. št. MB ter traktor Deutz D4006, reg. št. MB brat A. A., nepremičnine, ki spadajo v agrarno skupnost deduje sestra B. B., preostalo zapuščino, ki predstavlja znesek 1.180,87 EUR pri banki d.d. in zneska 10.578,28 EUR ter 143,77 EUR pri banki d.d. ter preplačana zavarovalna premija v višini 270,18 EUR pri Zavarovalnici d.d. pa dedujejo brat A. A. in sestre D. D., B. B. ter E. E., vsak do 1/5 zapuščine, nečaka in nečakinji F. F., G. G., H. H. ter I. I. pa vsak do 1/20 zapuščine.

2Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje dedinja I. I. zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, saj iz njegove obrazložitve ni razvidno, na podlagi katerega kriterija je sodišče prve stopnje določilo dediča zaščitene kmetije. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) v 1. alineji prvega odstavka 7. člena jasno zahteva soglasje vseh dedičev, ne pa zgolj soglasja večine dedičev. Do soglasja dedičev v obravnavani zadevi ni prišlo, čeprav je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da so se o določitvi dediča zaščitene kmetije dogovorili dediči, ki dedujejo 4/5 zapuščine. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do drugega pogoja, ki mora biti izpolnjen kumulativno ob pogoju soglasja vseh dedičev, in sicer da ima postavljeni dedič namen obdelovati kmetijsko zemljišče.

Sodišče prve stopnje tudi ni pravilno uporabilo 7. člena ZDKG, saj bi ob izločanju kriterijev iz 1. alineje drugega odstavka 7. člena ZDKG še vedno obstajalo več dedičev, in sicer brat A. A. ter sestre D. D., B. B. in E. E., zaradi česar bi moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju ugotavljati izpolnjevanje pogojev po 2. alineji drugega odstavka 7. člena ZDKG in ugotavljati, kateri od teh dedičev je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo zato najbolje usposobil. Pri tem je treba poudariti, da nihče izmed preživelih bratov ali sester zapustnika ni usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Zato bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo 13. člena ZDKG, po kateri v primeru, če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se zaščitena kmetija sme razdeliti po fizičnih delih. Na slednje je dedinja I. I. opozorila že v vlogi z dne 7. 2. 2022, pri čemer se do navedb nečakov zapustnika glede neizpolnjevanja pogojev za opravljanje poklica kmeta preostali dediči sploh niso opredelili in je te navedbe šteti za neprerekane v smislu 214. člena ZPP.

Pritožba še opozarja, da sodišče prve stopnje banki d.d. ni naložilo, da sredstva v višini 1.180,87 EUR izplača dedičem skladno z ugotovljenem dednim deležem, čeprav je v točki 2 izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da v zapuščino spadajo tudi sredstva v višini 1.180,87 EUR pri banki d.d. Dedinja I. I. pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, oziroma podrejeno, da ga razveljavi v točkah I.A in VI izreka ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3Dediči A. A., D. D., B. B. in E. E. so po svojem pooblaščencu v odgovoru na pritožbo prerekali navedbe iz pritožbe in se zavzemali za njeno zavrnitev. Poudarjajo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 7. člena ZDKG, iz katerega izhajata dva dodatna kriterija, ki jih naj sodišče upošteva, v kolikor ni mogoče določiti dediča na podlagi prvega odstavka 7. člena ZDKG. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo namen zakona, to je preprečevanje drobitve zaščitene kmetije. Dedič A. A. je namreč vse življenje pomagal zapustniku pri obdelovanju kmetijskega zemljišča in se s tem usposobil za opravljanje poklica kmeta na zadevni zaščiteni kmetiji. Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja, da nihče od dedičev iz istega kolena ni usposobljen za opravljanje poklica kmeta, drži pa, da ostali dediči iz istega kolena (D. D., B. B. in E. E.) nimajo potrebnega znanja, zato ima v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 7. člena ZDKG prednost A. A. kot najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje na sklep VSL II Cp 2974/2012 z dne 12. 6. 2013.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. in 12. točke, prav tako pa tudi ne v pritožbi izrecno uveljavljane 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, češ da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do drugega pogoja iz 7. člena ZDKG, in sicer, da ima postavljeni dedič tudi namen obdelovati zaščiteno kmetijo.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgoraj navedena bistvena kršitev ni podana, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da se dediči glede dedovanja zaščitene kmetije niso dogovorili, zato je dediča določilo na podlagi 1. alineje drugega odstavka 7. člena ZDKG, in na podlagi tega, ker so se dediči, ki dedujejo 4/5 zapuščine tako dogovorili. Navedena obrazložitev pa še omogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Ker kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni podana, če je obrazložitev - argumentacija nepreprečljiva, nelogična ali celo izrazito očitno napačna (samovoljna),¹ je pritožbeno sodišče navedena pritožbena zatrjevanja obravnavalo v okviru pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

7Tako so utemeljena pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje ob uporabi 7. člena ZDKG nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Slednji opredeljuje pogoje, ki morajo biti podani, da lahko določen dedič, ki je po zakonu poklican k dedovanju prevzame zaščiteno kmetijo, pri čemer je v primeru, če je po splošnih predpisih poklicanih k dedovanju več oseb, ki se priglasijo za prevzemnika zaščitene kmetije, osnovni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije ugotovljen namen dediča, da bo obdeloval kmetijska zemljišča v sklopu kmetije. Tako se za ugotavljanje prevzemnika zaščitene kmetije uporabljajo prednostni oziroma izločitveni kriteriji, predpisani v 7. členu ZDKG. Nadalje je morebitno konkurenco med izločitvenimi razlogi treba reševati v skladu s temeljnimi izhodišči zakona, opredeljenimi v 1. členu ZDKG, med njimi je tudi sposobnost oziroma možnost za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitene kmetije in se pri tem izločitvenih razlogov ne sme obravnavati ločeno od celotnega duha zakona.²

8V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da dediči sporazuma o tem, kdo bo dedoval zaščiteno kmetijo niso dosegli, zaradi česar je za določitev dediča zaščitene kmetije pravilno izključilo kriterij iz 1. alineje prvega odstavka 7. člena ZDKG.³ Prav tako ne pridejo v poštev ostali kriteriji po prvem odstavku 7. člena ZDKG, saj zapustnik ni imel otrok, umrl pa je kot samski. Zato je sodišče prve stopnje kot relevantno pravno podlago štelo drugi odstavek 7. člena ZDKG in so drugačna pritožbena zatrjevanja neutemeljena. Drugi odstavek 7. člena ZDKG pa določa, da če po izločanju po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena (prvega odstavka 7. člena) ostane še vedno več sodedičev, se dedič določi takole:

‒ sorodniki iz bližnjega kolena imajo prednost pred sorodniki iz nadaljnejšega kolena;

‒ med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo zato najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega zakonca.

Tako ima tudi pri kriteriju iz drugega odstavka 7. člena ZD prednost med sorodniki istega kolena tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil.

9Kot izhaja iz podatkov spisa, so dediči bratje in sestre predlagali sklenitev dednega sporazuma, po katerem bi zaščiteno kmetijo dedoval brat A. A., vendar do sklenitve takšnega sporazuma ni prišlo, zato je sodišče moralo odločiti skladno z ZDKG. Vendar pa ob uporabi drugega odstavka 7. člena ZDKG ni ugotavljalo, ali je A. A. najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta, oziroma ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil. Dejansko stanje v tej smeri je zato ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa je materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.

10Iz pritožbe sicer izhaja, da tožeča stranka izpodbija celotno točko I.A izreka sklepa o dedovanju, torej tako v delu, v katerem je bilo odločeno, da deduje nepremičnine, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo brat A. A. (točka I.A.1.), kot tudi v delu, v katerem je bilo odločeno, da deduje nepremičnine, ki spadajo v Agrarno skupnost Slovenija vas sestra B. B. (točka I.A.2.). Vendar iz pritožbe ne izhajajo konkretna zatrjevanja o storjenih kršitvah glede odločitve v točki I.A.2., pač pa se celotna pritožba ukvarja z po mnenju pritožbe nepravilno odločitvijo sodišča prve stopnje v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu sklep preizkusilo zgolj po uradni dolžnosti in pri tem ni ugotovilo nobene absolutne bistvene kršitve določb postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD) in tudi ne kršitve uporabe materialnega prava (Zakona o agrarnih skupnostih – v nadaljevanju ZAgrS).

11Prav tako pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobene uradno upoštevne bistvene kršitve določb postopka in tudi ne kršitve materialnega prava v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo banki d.d., da denar naveden v tem sklepu izplača dedičem A. A., D. D., B. B. in E. E., vsakemu do 1/5 ter F. F., G. G., H. H. in I. I., vsakemu do 1/20 (točka VI. izreka). Predmet dedovanja so bila namreč tudi sredstva v zneskih 10.578,28 EUR in 143,77 EUR pri banki d.d., zato je sodišče prve stopnje slednji pravilno naložilo poplačilo dedičev iz teh sredstev skladno z njihovim dednimi deleži. Pritožbena zatrjevanja o tem, da je v točki VI. izostal nalog banke d.d., da izplača vrednost zapustnikovih denarnih sredstev v skladu z ugotovljenimi dednimi deleži pa je šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v smislu prvega odstavka 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD.

12Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o dedovanju v delu, ki se nanaša na dedovanje zaščitene kmetije (točka I.A.1. izreka sklepa) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V slednjem naj le to, upoštevaje drugi odstavek 7. člena ZDKG in celoten namen tega zakona, ki je v tem, da se zaščitene kmetije ne drobijo, in da jih deduje tisti, ki je za to usposobljen, po potrebi z materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD) spodbudi dediča A. A., da navede vsa odločilna dejstva in morebiti za to ponudi dokaze glede dejstva, ali je usposobljen za opravljanje poklica kmeta, oziroma se za to usposablja. Ob ponovni odločitvi naj upošteva tudi zatrjevanja A. A. iz odgovora na pritožbo. Ker se tiče pritožbenih zatrjevanj v zvezi z izostankom naloga banke d.d., da izplača vrednost zapustnikovih denarnih sredstev v skladu z ugotovljenimi dednimi deleži, pa naj sodišče prve stopnje v ponovnem postopku odloči tudi o tem.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka pravdnih strank temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD.

-------------------------------

¹ Več o tem J. Zobec v pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2009, komentar k 339. členu, str. 306 do 309.
² Tako sklep VSL I Cp 185/2010 z dne 10. 3. 2010.
³ V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZDKG deduje zaščiteno kmetijo tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;