UPRS Sodba II U 494/2019-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Slovenska Bistrica odobrila pravni posel, sklenjen s sprejemom ponudbe med A. A. kot prodajalcem in Republiko Slovenijo, zanjo Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot kupcem, za celotna kmetijska zemljišča, parc. št. 1545, 1546, 1547, 1549/8 in 1618/3, vse k.o. ... ter za parc. št. 1549/7 k.o. ... v tistem delu, ki predstavlja kmetijsko zemljišče za skupno kupnino 12.000,00 EUR (I. točka izreka). Parc. št. 1545, 1546, 1547, 1549/8 in 1618/3, ki predstavljajo v celoti kmetijska zemljišča, ter parc. 1549/7 vse k.o. ..., ki predstavlja delno stavbno in delno kmetijsko zemljišče, se prodajajo skupaj kot celota za skupno kupnino 12.000,00 EUR (II. točka izreka). Hkrati je prvostopni organ s sklepom odločil, da se vloga za odobritev pravnega posla za parc. št. 1549/7 k.o. ... v tistem delu, ki predstavlja stavbno zemljišče, zavrže (III. točka izreka).

2Iz obrazložitve zgoraj navedene odločbe izhaja, da je bila ponudba za prodajo zgoraj navedenih nepremičnin objavljena na oglasni deski Upravne enote Slovenska Bistrica v času od 27. 3. 2019 do 26. 4. 2019 za skupno ponujeno ceno 12.000,00 EUR. V tridesetdnevnem roku sta podala izjavo o sprejemu ponudbe B. B. in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, vlogo za odobritev pravnega posla v predmetni zadevi pa je vložil samo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zato je upravna enota odobrila pravni posel, sklenjen s sprejemom ponudbe med A. A. kot prodajalcem in Republiko Slovenijo, zanjo Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot kupcem, v tistem delu, ki predstavlja kmetijsko zemljišče za skupno kupnino 12.000,00 EUR. Upravni organ ni ugotavljal ali ima morebiti B. B. prednostno pravico do nakupa po 23. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), saj vloge za odobritev pravnega posla ni vložil.

3V tistem delu, v katerem parc. št. 1549/7 k.o. ... predstavlja stavbno zemljišče, je prvostopni organ s sklepom zahtevo za odobritev pravnega posla zavrgel, ker za odločanje o tem ni pristojen.

4Tožeča stranka se je zoper zgoraj navedeno odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa jo je kot neutemeljeno zavrnilo. Drugostopni organ pritrjuje prvostopni odločitvi tako glede ugotovljenega dejanskega stanja kot uporabe materialnega prava. Vlogo za odobritev pravnega posla je treba vložiti najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Ponudba za prodajo zadevnega zemljišča je bila objavljena na oglasni deski upravne enote od 27. 3. 2019 do 26. 4. 2019, rok za sprejem ponudbe pa je v skladu z določbami ZKZ trideset dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, kar pomeni, da je rok za sprejem začel teči naslednji dan po objavi ponudbe, torej 28. 3. 2019, in se je iztekel na dan 26. 4. 2019.

5Tožeča stranka je vložila tožbo zoper zgoraj navedeno z odločbo sprejeto odločitev in navaja, da so okoliščine, ki predstavljajo dejansko podlago predmetne zadeve, nesporne, za tožečo stranko pa je sporno, ali je promet potekal po postopku in na način določen v ZKZ. Sklicuje se na kršitev določb 99. in 100. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in meni, da je tožena stranka napačno štela rok za sprejem ponudbe. Upravna enota Slovenska Bistrica je objavo ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč objavila na oglasni deski dne 27. 3. 2019, po mnenju tožeče stranke pa se je rok za sprejem ponudbe iztekel 25. 4. 2019, zato je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je izjavo o sprejemu ponudbe posredoval s priporočeno poštno pošiljko dne 26. 4. 2019, to storil prepozno. Iz tega razloga bi jo moral prvostopni organ zavreči. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem upravnem aktu iz razlogov, ki so v njem navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožba je bila vročena v odgovor tudi Republiki Sloveniji, zanjo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo ni odgovorila.

8Tožba ni utemeljena.

9V predmetni zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke o odobritvi pravnega posla, sklenjenega s sprejemom ponudbe za prodajo zgoraj navedenega kmetijskega zemljišča, pri čemer je sporno, ali je bila izjava o sprejemu ponudbe dana pravočasno.

10Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je mogoč pod pogoji in na način, kot ga določa ZKZ. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti le-to pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ).

11Ponudba mora vsebovati podatke o prodajalcu, podatke o kmetijskem zemljišču, gozdu oziroma kmetiji, ceno in morebitne druge prodajne pogoje (drugi odstavek 20. člena ZKZ). Upravna enota, na območju katere to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži, mora ponudbo iz prvega odstavka tega člena nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Upravna enota to ponudbo nemudoma pošlje lokalni skupnosti in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski (tretji odstavek 20. člena ZKZ). Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (četrti odstavek 20. člena ZKZ). Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti (peti odstavek 21. člena ZKZ).

12Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (prvi odstavek 21. člena ZKZ). Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena (drugi odstavek 21. člena ZKZ). Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Če se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, šteje dan oddaje na pošto (četrti odstavek 21. člena ZKZ).

13Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki (prvi odstavek 22. člena ZKZ). Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ).

14V predmetni zadevi je tožbo vložil tožnik, ki je v predmetnem pravnem poslu udeležen kot prodajalec, sodišče pa ocenjuje, da ima za takšno tožbo pravni interes, saj ga dana ponudba zavezuje (le) v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Kolikor bi bila ponudba sprejeta po tem roku, tožnik nanjo ne bi bil več vezan¹, zato je sodišče v nadaljevanju presojalo, ali so tožbeni ugovori utemeljeni.

15Kot izhaja iz v zadevi nespornega dejanskega stanja, je bila ponudba objavljena na oglasni deski trideset dni, to je od 27. 3. 2019 do 26. 4. 2019. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da je bil prvi dan roka za sprejem ponudbe 28. 3. 3019, zadnji pa 26. 4. 2019, to pa je bil tudi dan, ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sprejel ponudbo. Glede na to je izpodbijana odločitev pravilna. Temelji na četrtem odstavku 20. člena ZKZ, po katerem je rok za sprejem ponudbe trideset dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.

16Tožeča stranka se v tožbi zavzema za štetje rokov, pa katerem bi bil zadnji dan roka za sprejem ponudbe 25. 4. 2019. Očitno torej tožeča stranka meni, da bi moral biti prvi dan roka 27. 3. 2019, torej dan, ko je bila ponudba objavljena. Temu ni mogoče pritrditi. Četrti odstavek 20. člena ZKZ določa, da je rok za sprejem ponudbe trideset dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena. To je materialni rok, saj je določen z materialnim predpisom za uveljavitev materialnih (vsebinskih) pravic². Štetje materialnih rokov v zvezi s sklenitvijo pravnega posla, kot je prodajna pogodba, pa kot lex generalis določa Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ). Ta se uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZKZ kot lex specialis, ki sicer določa pogoje za promet s kmetijskimi zemljišči, ne ureja. ZKZ glede štetja rokov nima nobenih določb, zato je glede tega treba uporabiti OZ, ki v prvem odstavku 62. člena določa, da začne rok, določen v dnevih, teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Ker je bila ponudba objavljena dne 27. 3. 2019, rok pa začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, je prvi dan tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe 28. 3. 2019, kot je pravilno štel tudi upravni organ, kar pomeni, da je bil zadnji dan 26. 4. 2019, ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov priporočeno po pošti pravilno poslal izjavo o sprejemu predmetne ponudbe³.

17Tožeča stranka se glede štetja roka nepravilno sklicuje na določbe ZUP, ki urejajo štetje procesnih rokov, sodišče pa zgolj v vednost stranki pojasnjuje, da tudi uporaba ZUP ne bi pripeljala do drugačne odločitve, saj tudi drugi odstavek 100. člena ZUP določa, da se, če je rok določen v dnevih, dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

18Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

19Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

20Sodišče je v zadevi odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. Predmet presoje je bila pravilna uporaba materialnega prava, zato je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 sodišče odločilo na seji.

¹ Če namreč nihče v roku četrtega odstavka 20. člena ZKZ ponudbe ne sprejme, prodajalec pa še vedno želi prodati kmetijsko zemljišče, mora ponudbo ponoviti (peti odstavek 20. člena ZKZ).
² Tako tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1054/2017 z dne 7. 6. 2018.
³ Četrti odstavek 21. člena ZKZ.