VSC Sklep Cp 413/2022

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožba, prejeta 28. 1. 2021, nima pravnih učinkov in jo zavrglo.

2Zoper ta sklep se tožnik po pooblaščenki pravočasno pritožuje iz pritožbenih razlogov po 1. (zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka) in 2. točki (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter priglaša pritožbene stroške.

3Toženec v pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in izpodbijana sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4Pritožba je utemeljena.

5Ne drži, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, s tem ko je upoštevalo sklep Okrajnega sodišča v Kopru I K 8512/2019 z dne 12. 1. 2022, ki še ni pravnomočen. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo izvedensko mnenje dr. A. A. z dne 15. 3. 2019, ki je bilo pridobljeno za potrebe kazenskega postopka. V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče po uradni dolžni ves čas postopka paziti, ali je stranka pravdno sposobna. V ta namen lahko po uradni dolžnosti opravi poizvedbe in izvede dokaze, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne (ne)sposobnosti.¹ Res je sicer, kot navaja pritožba, da je mogoče izvedensko mnenje iz drugih postopkov upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku zgolj ob doseženem soglasju strank oziroma če z uporabo takšnega dokaza ni kršena pravica stranke do izjave. A navedeno velja kadar sodišče obravnava predmet spora oziroma odloča o tožbenem zahtevku (4. in 5. člen ZPP), ne pa v obravnavanem primeru. Sklicevanje tožnika na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 213/2018 z dne 6. 2. 2020 zato iz tega razloga ni utemeljeno. Pritožba tako neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati zgoraj povzetih dokazov pri ugotavljanju pravdne sposobnosti tožnika, pri čemer pa ne zatrjuje, da s predmetnima dokazoma ni bila seznanjena.

6Pritrditi je pritožbenim navedbam, da izvedensko mnenja dr. B. B. z dne 6. 5. 2022 ne dokazuje pravdne (ne)sposobnosti v času vložitve tožbe, pri čemer za pritožbo ni sporno, da iz predmetnega izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi ter izraziti svojo voljo. A ker je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo tudi mnenje dr. A. A. – ki je v izvedenskem mnenju z dne 15. 3. 2019 ugotovil, da je pri tožniku prisotna simptomatika zmerne oblike neopredeljene demence in depresivne motnje, zaradi česar v obravnavanem obdobju oziroma v obdobju vložitve tožbe ni imel v oblasti svojega ravnanja in ni razumel pomena svojih dejanj, čemur pa pritožba ne nasprotuje – je pravilno ugotovilo, da je tožbo vložila pravdno nesposobna oseba.

7Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da ni izrecne ureditve kako v kasnejši fazi postopka ravnati s tožbo, ki jo vloži poslovno nesposobna oseba. Drži tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožba poslovno in pravdno nesposobne osebe ne more imeti pravnih učinkov. A odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena, kot pravilno navaja pritožba, ki ob tem tudi pravilno opozarja na določbo drugega odstavka 81. člena ZPP, iz katerega izhaja, da se mora, v kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti oziroma če stranko zastopa zastopnik, ki nima dovoljenja za zastopanje, v takšnih primerih stranki postaviti skrbnik. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje že obvestilo pristojen nepravdni oddelek sodišča, da (po uradni dolžnosti) začne postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Kot še pravilno navaja pritožba, gre v obravnavani zadevi za pomanjkljivost, ki je odpravljiva.² Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega pa še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

8S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, je napačno uporabilo določbo petega odstavka 81. člena ZPP, saj ni upoštevalo, da je predmetno pomanjkljivost mogoče odpraviti. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje po potrebi prekine postopek v skladu s prvim odstavkom 205. člena ZPP oziroma v kolikor bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 82. člena ZPP, postopa po le-tem.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Primerjaj Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, stran 355.
² Primerjaj Galič A., stran 348 in 351.