UPRS Sodba I U 686/2022-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Dosedanji potek postopka

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za BPP, vloženo 12. 3. 2022. V obrazložitvi sklepa organ navaja, da je tožnik po odvetniku 12. 3. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navajal, da BPP potrebuje za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru. Navaja, da bo potrebno vložiti predlog za oprostitev stroškov postopka in vrnitev osebnih predmetov in svetovati glede kazenskega postopka ter ga zastopati. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP je predlagal odvetnika A. A. iz ...

Da bi organ za BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pri presoji dodelitve BPP lahko ocenil, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima tožnik v postopku, ki ga namerava sprožiti, verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter ali so zadeve pomembne za tožnikov osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za tožnika ali njegovo družino življenjskega pomena, bi tožnik prošnjo moral dopolniti glede same pravne zadeve ter navesti osnovne osebne podatke, in sicer navesti EMŠO oziroma pravilen datum rojstva, točno navesti želeno vrsto in obseg BPP ter sporočiti opravilno številko zadeve, v kateri potrebuje BPP in sodišče, pred katerim se postopek vodi. Organ za BPP je tožnika dne 16. 3. 2022 pozval, da dostavi izjavo o prijavljenem gospodinjstvu v tujini, glede njegove zaposlitve v tujini, o odprtih transakcijskih računih v tujini, o lastništvu osebnih vozil, nepremičnin in nematerializiranih vrednostnih papirjev v tujini. Tožnik je dostavil izjavo, da nima niti nimajo družinski člani premoženja oziroma dohodkov, ki ni razvidno iz uradnih evidenc, da ne prejema dohodka, ki ni razviden iz uradnih evidenc, da nima v lasti nepremičnine, ki jo oddaja v najem ter da ni v osebnem stečaju in navedena izjava ne vsebuje podatkov, za katere je bil pozvan, da jih dostavi. Prošnja do roka, to je do 13. 4. 2022, ni bila dopolnjena tako, da bi organ za BPP prošnjo lahko obravnavalo ter ocenil izpolnjevanje pogojev po 24. členu ZBPP. V spisu tako ni EMŠO tožnika, prav tako ni znana opravilna številka zadeve, v kateri potrebuje BPP. Sodišče tudi ni moglo vpogledati v kazenski spis oziroma na drug način po uradni dolžnosti pridobiti manjkajočih in nujno potrebnih podatkov. Ker tožnik pomanjkljivosti prošnje ni odpravil, tako prošnja ni bila sposobna za obravnavanje, zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrglo.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2Tožnik vlaga tožbo iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V zvezi z ugotovitvijo organa, da naj bi prošnja za BPP ne bila popolna, tožnik navaja, da je bil v kazenskem postopku I K 67806/2022 Okrožnega sodišča v Kopru obsojen na večletno zaporno kazen, prosil je za BPP za vložitev ugovora zoper plačilni nalog, ker mu je sodišče določilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka ter za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1G, na podlagi tega člena je bil namreč obsojen na večletno zaporno kazen; tožnikov zagovornik je vložil pravno sredstvo in tudi pojasnil, zakaj bo vložena pobuda za presojo ustavnosti. Organ za BPP je brez podlage zavrgel tožnikovo prošnjo, ker naj ta ne bi izkazal, da je brez premoženja. Tožnik je v Sloveniji zaprt že več kot leto dni, je brez dohodkov in premoženja v tujini in v Sloveniji. Živi sam in nima družinskih članov. Tako je poslal organu za BPP pravilno izpolnjeno prošnjo, kot tudi dodatek k prošnji, da nima premoženja v tujini, kar izhaja tudi iz kazenskega spisa. Navedena dokumentacija organu za BPP zadošča pri odločanju o prošnjah za BPP. Ker tožnik nima TRR in premoženja ter je zaprt, je jasno, da ne more predložiti nobenih dokazil glede premoženja v tujini, je pa predložil izjave. Njegova prošnja je bila popolna. Ob sklicevanju na 13. in 14. člen ZBPP tožnik v nadaljevanju navaja, da so od 1. 6. 2018 do BPP upravičeni vsi, kateri mesečni dohodek na družinskega člana presega 770,10 EUR in katerih premoženje, ki se upošteva, ne dosega ali presega 18.482,40 EUR. Če tožniku ne bo odobrena BPP za zastopanje, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z ZBPP. Glede na izdani izpodbijani sklep je tožnik diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP, katerih prošnjam je v celoti ugodeno. Navaja, da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP. Navaja, da sklepu manjkajo razlogi, zakaj mu je zavrnjena prošnja za BPP, ob tem ko materialni pogoj izpolnjuje. V dokazne namene se sklicuje na izpodbijano odločbo, predlaga tožnikovo zaslišanje in vpogled v spis I K 67806/2022 Okrožnega sodišča v Kopru zaradi dokazovanja, da je pooblaščenec tožnika vložil pravno sredstvo, za katerega je bilo zaprošeno za BPP.

Tožnik sodišču predlaga, naj po opravljenem naroku tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščema prve in druge stopnje ter oprostitev stroškov sodnega postopka oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje organu, kot izbranega odvetnika pa se določi odvetnika A. A.; hkrati naj sodišče odloči, da je toženka dolžna tožniku plačati strošek, nastal v upravnem sporu, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

3Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

Odločanje po sodniku posamezniku

4Sodišče je 14. 6. 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodniku posamezniku, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranki postopka sestavi sodišča nista ugovarjali.

Odločanje brez glavne obravnave

5Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo za dne 7. 7. 2022 ob 10.30. uri. Na glavno obravnavo je vabilo tožnika in toženko. Na glavno obravnavo ni prišla nobena od strank, ob tem ko je bilo ugotovljeno, da sta bili pravilno vabljeni.

6Glede na navedeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu¹ (v nadaljevanju ZUS-1) glavne obravnave ni opravilo.

K I. točki izreka:

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožnikova prošnja za BPP, ki jo je ta vložil 12. 3. 2022, zavrže. Organ za BPP je odločitev oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP in ugotovitev, da tožnik prošnje po pozivu ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, saj ni navedel podatkov, za katere je bil pozvan, in ki jih je organ potreboval, da bi lahko odločil o tem, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje BPP, določeni v 24. členu ZBPP. Tožnik pa kot bistveno ugovarja, da je bila njegova prošnja za BPP popolna.

9ZBPP v 32. členu določa, katere podatke mora vsebovati prošnja za BPP. Med drugim je v četrti alineji drugega odstavka 32. člena določeno, da mora prošnja vsebovati podatke o zadevi. Glede na to, da je v prvem odstavku 24. člena ZBPP določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, prošnja mora vsebovati podatke, ki tako vsebinsko presojo izpolnjevanja pogojev omogočajo. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je določeno, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna (če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale), kar pomeni, da morajo podatki o zadevi omogočati presojo, ali gre za očitno nerazumno zadevo. Tožnik pa je o zadevi navedel le, da gre za kazensko zadevo, da prosi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji, da bo potrebno vložiti predlog za oprostitev stroškov postopka in za vrnitev osebnih predmetov ter da prosi za BPP tudi za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, ker je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, določenega v navedeni zakonski določbi. Po pozivu organa za BPP k dopolnitvi podatkov o zadevi, tudi z navedbo podatka o opravilni številki zadeve, pa je o postopku navedel le, da je bil obsojen na ... in ... zaporne kazni in plačilo denarne kazni v višini ... EUR ter da v postopku niso bile upoštevane olajševalne okoliščine. Glede pobude za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1 pa je navedel, da je potrebna, ker je po noveli, uveljavljeni v letu 202o, kazen zapora določena v prevelikem razponu ter se s tem krši 2. člen Ustave in 7. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj je omogočeno arbitrarno odločanje o višini kazni. Ob zgolj takih navedenih podatkih o zadevi, v zvezi s katero tožnik zaproša za BPP, pa je po presoji sodišča organ utemeljeno zaključeval, da ne zadoščajo za presojo izpolnjevanja pogojev po 24. členu ZBPP ter tako ne za obravnavanje zadeve. Glede na to sodišče sodi, da je organ tožnikovo prošnjo, ker po pozivu z njo niso bile odpravljene pomanjkljivosti, kot je bil k temu pozvan, pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, ob tem ko je bil tožnik v pozivu, če mu ne bi sledil, na tako sankcijo tudi izrecno opozorjen. Razloge za odločitev, dejanske in pravne, je v izpodbijanem sklepu organ jasno, razumljivo in popolno navedel ter je neutemeljen tožnikov ugovor, da izpodbijani akt ne vsebuje razlogov za odločitev. Organ je zavrženje prošnje utemeljeval z njeno nepopolnostjo v pogledu podatkov o zadevi zaradi njene vsebinske obravnave, kot je sodišče že navedlo, ter tožnik tako zgrešeno zatrjuje, da naj bi organ prošnje ne mogel zavreči na podlagi nepravilne ugotovitve, da ni izkazal, da je brez premoženja.

10Po povedanem tožnik neutemeljeno ugovarja, da je bila njegova prošnja za BPP popolna in sposobna za obravnavanje. Neutemeljene so navedbe o tem, da je pojasnil, zakaj bo vložena zahteva za oceno ustavnosti določbe 308. člena KZ-1, saj pri tem glede na prvi odstavek 24. člena ZBPP ne gre za relevantne podatke o zadevi, v zvezi s katero zaproša za zastopanje v kazenskem postopku. Z navedbami o tem, da je sporočil vse potrebne podatke za ugotovitev njegovega materialnega položaja ter da bi bil glede na svoj materialni položaj upravičen do BPP, tožnik na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se namreč pri odločanju o prošnji za BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom, kar terja ugotavljanje tudi pogojev po 24. členu ZBPP, to je upoštevanje dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP.

11Tožnik je šele v tožbi prvič navedel opravilno številko kazenske zadeve, v zvezi s katero je vložil prošnjo za BPP, brez opravičila, zakaj tako, vendar tudi brez drugih relevantnih podatkov o zadevi. Sodišče je v zadevi tudi razpisalo narok, vendar se tožnik tudi naroka brez opravičila ni udeležil, ob tem ko je bil pravilno vabljen. S svojim procesnim ravnanjem je tako tožnik pokazal, da se odpoveduje neposrednemu ustnemu in javnemu obravnavanju zadeve ter takemu dokazovanju in navajanju morebitnih dodatnih dejstev v svojo korist, ob procesno enakopravnem razmerju strank.

12Brez podlage tožnik tudi trdi, da je diskriminiran glede na tiste prosilce, ki jim je BPP priznana ter se sklicuje na 14. člen Ustave in prvi odstavek 1. člena ZBPP. Sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bil tožnik kot prosilec za BPP obravnavan drugače, kot določa zakon; po prvem odstavku 2. člena ZBPP pa se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Glede na katero osebno okoliščino naj bi bil tožnik obravnavan drugače, in na katero dejanje organa ta ugovor opira, pa tožnik ne navede.

13Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa ni niti kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

14Kadar sodišče tožbo (med drugim) zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Po tretjem odstavku 58. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik.