VSL Sklep IV Cp 1811/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom petletni hčeri udeležencev postavilo kolizijskega skrbnika odvetnika A. A. z nalogo, da varuje dekličine pravice in koristi v postopku, ki teče o njenem zaupanju v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov.

2Mati v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V sklepu niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih si interesi otroka in staršev nasprotujejo. Ni navedeno, ali si nasprotujejo interesi otroka in enega ali obeh od staršev. S tem je storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Dejansko stanje, ki iz izpodbijanega sklepa niti ne izhaja, je zmotno ugotovljeno. V podatkih spisa ni podlage za odločitev, da mati ne zmore ustrezno poskrbeti za koristi otroka. CSD je v mnenjih predlagal, naj se deklica zaupa v varstvo in vzgojo njej, postavitev kolizijskega skrbnika pa negira njeno sposobnost, da prepoznava otrokove koristi. Postavitev kolizijskega skrbnika dejansko pomeni omejitev starševske skrbi, kar v obravnavanem primeru ni dopustno in zanjo v spisu ni podlage. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

S tem, ko je namesto zagovornika otroka deklici postavilo kolizijskega skrbnika, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Med institutoma obstaja razlika, ki je v tem primeru za otrokovo korist ključna. Vloga kolizijskega skrbnika je omejena na skrb, da otrok dobi informacije, ki jih potrebuje, da lahko v postopku poda svoje mnenje, da mu da ustrezna pojasnila o poteku postopka, o procesnih dejanjih in o posledicah teh dejanj. Deklica zastopanja v postopku ne potrebuje. Želi biti le slišana, tega pa ji institut kolizijskega skrbnika ne omogoča.

Za varstvo otrokovih koristi v postopku se zahteva posebno znanje, ki ga odvetnik nima. Ker nima strokovnega znanja s področja otrokovih potreb, ne more oceniti, kaj je v njegovo korist. Odvetnik kot pravnik nima potrebnega strokovnega znanja za prepoznavanje potreb in koristi otrok, niti za ustrezen pristop do tako majhnega otroka, da bi mu lahko na primeren način predajal informacije o postopku.

Postavitev kolizijskega skrbnika v tem primeru ne prispeva k (večji) skrbi za otrokove koristi, saj niti ne prihaja do situacije, ko bi bili interesi otroka in njegovih staršev v konfliktu. Edino pravilno postopanje bi predstavljala postavitev zagovornika, ki je usposobljen, da na primeren način pridobi otrokovo mnenje. Temu predlogu, ki ga je podprl tudi Varuh, sodišče iz nepojasnjenih razlogov ni sledilo.

3Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ker hči doživlja psihično nasilje s strani matere, zaradi katerega je praktično odtujena od očeta, in mati s tem otežuje stike, je kolizijski skrbnik eden izmed institutov, ki lahko dodatno varuje njene pravice in koristi v postopku. Ni odločilno, ali mati zmore poskrbeti za hčer, ampak ali pravilno zastopa dekličine koristi v postopku in njeno voljo pravilno prenaša sodišču. Iz mnenj CSD izhaja, da deklica uporablja besede odraslih, da mati otroka odtujuje od očeta in da se želi z otrokom preseliti na B., s čimer svoje interese postavlja pred otrokove. Mati ogroža njeno dobrobit tudi s tem, ko ne zmore ločiti starševskega in partnerskega razmerja. Odvetnik je strokovnjak za zastopanje otroka v postopku in spoštovanje koristi in interesov stranke v postopku.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika petletni hčeri udeležencev temelji na stališču, (1) da v postopkih, v katerih se odloča o pravnem položaju otroka, njegove pravice in koristi praviloma zastopajo starši kot njegovi zakoniti zastopniki, (2) da se ta pravila lahko omeji, če obstaja utemeljen dvom, da starši zaradi lastnih interesov svoje naloge ne bodo opravili v korist otroka in (3) da postavljeni zastopnik samostojno in neodvisno od staršev ugotavlja in zastopa korist otroka, otroka nepristransko informira in objektivno prenaša njegova stališča sodišču. Sodišče je ocenilo, da si v obravnavani zadevi, v kateri se odloča o zaupanju petletne hčere udeležencev v varstvo, vzgojo, stikih in preživnini, interesi deklice in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo.

6Odločitev je pravilno oprta na prvi odstavek 269. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Pravilno je pritožničino stališče, da kolizijski skrbnik dobi nalogo zastopanja otroka v postopku in se s tem do neke mere omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka. V odločitvi sodišča mora biti zato utemeljeno, da je postavitev kolizijskega skrbnika v okoliščinah obravnavane zadeve potrebna za ustrezno varovanje otrokove koristi in polno uresničenje njegove pravice biti slišan.

7Utemeljen je pritožbeni očitek, da v sklepu manjkajo konkretni razlogi, ki utemeljujejo postavitev kolizijskega skrbnika. Ker zaradi te pomanjkljivosti pravilnosti in zakonitosti odločitve ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)¹). Glede na to, da okoliščine zadeve narekujejo hitro postopanje (postopek je bil začet pred letom in pol; narok, ki je bil že preložen, je razpisan za 14. 12.; CSD je po izdaji izpodbijanega sklepa predlagal izrek ukrepa trajnejšega značaja), podatki v spisu, s katerimi sta udeleženca seznanjena in sta se o njih imela možnost izreči, pa omogočajo odpravo kršitve, pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni razveljavilo, ampak navedlo razloge, ki podpirajo odločitev (prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP).

8V postopku, ki se je začel v juniju 2021, si vsak od staršev prizadeva, da bi bila hči zaupana v varstvo in vzgojo njemu. Svoja predloga sta utemeljevala z okoliščinami, ki naj bi kazale na okrnjene starševske zmožnosti drugega od njiju. V vrtcu, ki ga obiskuje deklica, so že v avgustu 2021 zaznali dekličino stisko. Iz več mnenj CSD, podanih med junijem in avgustom, izhaja, - da deklica (še) ni mogla oblikovati čustvene navezanosti z očetom, - da starši ne zmorejo razmejiti med starševsko in partnersko vlogo, - da se materino nezaupanje do očeta izraža v njeni močni čustveni prizadetosti, - da je v njenem ravnanju zaznati vzorce, ki bi lahko vodili v odtujevanje, - da deklica, ki večino časa preživi z materjo, intenzivno zaznava materino stisko, - da mati in oče ne prepoznavata in se ne odzivata na dekličine potrebe v potrebni meri in - da ob ohranjanju te situacije obstaja tveganje za razvoj čustvenih in vedenjskih težav. Da bi stiki lahko stekli v korist deklice, CSD meni, da potrebujeta strokovno podporo.

9Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba. Nasprotje med to odločitvijo in mnenjem CSD v zvezi z zaupanjem deklice v varstvo in vzgojo materi ni izkazano že zato, ker se odločitev nanaša na zastopanje dekličine koristi v tem postopku, mnenje CSD pa se nanaša na ovrednotenje vseh okoliščin, pomembnih za bodočo ureditev razmerja med otrokom in vsakim od staršev.

10Možnost postavitve zagovornika ne odpravlja potrebe po postavitvi kolizijskega skrbnika. Po 182. členu DZ zagovornik varuje koristi otroka v postopku, če varstva njegovih koristi ni mogoče zagotoviti na drug način. V skladu z drugim odstavkom 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, ni pa njegov zakoniti zastopnik. Zagovornik torej pomaga otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku, ki ga zadeva, ne more pa ga v tem postopku zastopati in podajati navedb, predlagati dokazov in se izrekati o procesnem gradivu.

11Napačno je tudi pritožbeno stališče o nalogah kolizijskega skrbnika v postopku. Med nalogami kolizijskega skrbnika z nalogo zastopanja otroka v postopku ni le skrb za seznanitev otroka (na njemu primeren način) s potekom postopka ter pomenom posameznih procesnih dejanj in prenos njegovega mnenja sodišču, ampak tudi v zastopanju njegove koristi v postopku.

12Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge. Na nasprotno kaže njegov predlog za postavitev zagovornika, ki ga je podal neposredno po imenovanju. Nemudoma je torej poiskal dekličini starosti ustrezen način za pridobitev njenega mnenja, ki mu bo nudilo oporo pri njenem zastopanju v tem postopku.

13Po navedenem je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je bila predmet pritožbenega preizkusa vmesna procesna odločitev.

¹ Enako velja tudi za uporabo v nadaljevanju navedenih določb ZPP.