VSL Sklep I Cp 1871/2022

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine ter za dediče razglasilo zapustničinega moža, njeno hčer in zapustničina vnuka.

2Pritožbo zoper sklep vlaga zapustničina hči A. A. Sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja, da sodišče dedičev ni pozvalo na izjasnitev o morebitnih zahtevkih v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, čeprav se ta nahaja v spisu. Obseg zapuščine je nepopolno ugotovljen, ker sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Preživljalka B. B. je umrla pred zapustnico in obveznosti, ki jih je prevzela s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ni izvrševala. Pogodba je bila razvezana, ker preživljalkini pravni nasledniki (zakonec in potomci) niso privolili, da njene pogodbene obveznosti preidejo nanje.

Pritožnica podredno zatrjuje, da pogodba predstavlja darilo, ki se mora vračunati v dedni delež dedičev po pok. B. B. Ker ostanek zapuščine zaradi velikosti darila ne zadošča za pokritje nujnega deleža, zahteva, da dediča po B. B. darilo v obsegu, potrebnem za dopolnitev, vrneta v zapuščino.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Dediča C. B. in D. B., ki sta tudi dediča po pok. B. B., sta na pritožbo odgovorila. V odgovoru predlagata zavrnitev pritožbe ter priglašata stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu z določbo 220. člena Zakona o dedovanju (ZD) pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnica ima zato možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.

6Sodišče je na podlagi procesnega gradiva, s katerim je razpolagalo, sprejelo pravilno odločitev. Ker so bila glede na razpoložljive podatke predmet dedovanja le denarna sredstva, tudi ni opravilo zapuščinske obravnave. Pritožnica pa je v pritožbi podala ugovor v zvezi z obsegom zapuščine in zahtevala vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, zato je ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

7V ponovljenem postopku bo moralo sodišče izvesti narok in opraviti ponovno presojo, upoštevaje pritožničino izjavo glede obsega zapuščine in zatrjevanega prikrajšanja nujnega dednega deleža.

8Pritožbeno sodišče ne sme samo opraviti zapuščinske obravnave, ker bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in v pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo – glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka – (tudi) ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

9Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.