VSL Sodba PRp 701/2022

Izpodbijana sodba v zvezi s plačilnim nalogom se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških ter stroški postopka bremenijo proračun.

1Prekrškovni organ Policijska postaja ... je storilcu s plačilnim nalogom za prekršek po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) izrekel globo v znesku 625,94 EUR. Po vloženi zahtevi za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo odločilo: (I.) da se zahteva za sodno varstvo zavrne; in (II.) da mora storilec plačati stroške postopka in sicer sodno takso v znesku 62,59 EUR.

2Zoper sodbo je storilec pravočasno vložil pritožbo zaradi vseh razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) s predlogom, naj višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in odpravi izrečeno kazen pritožniku oziroma podrejeno, da vrne zadevo v ponovno odločanje drugemu sodniku. Navaja, da je določba prvega odstavka 6. člena ZJRM-1, nedoločno napisana glede jasne opredelitve prekrška, vpitja neke osebe na neko drugo osebo in ga ni mogoče izvajati, ne da bi bile ljudem povzročene krivice pri enakopravni obravnavi, in je s tem kršena ustavna pravica iz 14. člena Ustave RS ter da sodba nima ustreznega pravnega pouka.

3Prekrškovni organ ni podal odgovora na pritožbo.

4Izpodbijano sodbo je potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

5Neutemeljene so pritožnikove navedbe, da je potrebno sodbo sodišča prve stopnje zavreči iz razloga, ker je izpuščena 3. točka 154. člena ZP-1. Vsebino pravnega pouka predpisuje 140. člen ZP-1 in mora obsegati pouk o pravici do pritožbe, rok ter način vložitve. Na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, Up-991/17/31 U-I-304/20-9 z dne 17. 12. 2020 zoper sodbo sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, lahko osebe iz prvega odstavka 59. člena ZP-1 vložijo pritožbo le iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka. Pritožba pa se obravnava po določbah pritožbenega postopka (šesti odstavek 66. člena ZP-1). Glede na navedeno je pravni pouk v izpodbijani sodbi skladen z določbami ZP-1. Višje sodišče pa je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovil prekrškovni organ oziroma po dopolnjenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje.

6Nadalje pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni bil seznanjen z vsebino zapisnika zaslišanja očeta A. A. z dne 6. 7. 2019. O vsebini zapisnika je izpovedala priča B. B., ki je bil zaslišan dne 7. 6. 2021 v prisotnosti storilca, poleg navedenega pa je imel storilec možnost, da vpogleda v dokumente spisa in tudi na ta način seznani z vsebino zapisnika.

7V obravnavanem primeru se je storilcu očitalo (kratek opisa dejanskega stanja z navedbo dokazov v plačilnem nalogu), da je 6. 7. 2019 na naslovu, Ulica ... vpil na svojo sestro C. C. ter s telesom vstopal v njeno neposredno bližino, tako da je mislila, da jo bo udaril, zaradi česar se je počutila ogroženo in prestrašeno ter vznemirjeno in je s tem storil prekršek po določilih četrtega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1, ker se je drzno in nesramno ter na žaljiv način vedel do svojega sorodnika.

8Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Navedeni prekršek je storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik (zadošča že, da kdo koga izziva), vendar z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem (ne pri drugi osebi) povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Za ta prekršek je predpisana globa od 60.000 do 120.000 tolarjev (250,38 do 500,75 EUR¹). Četrti odstavek 6. člena ZJRM-1 pa določa „če so prekrški iz prvega (ter drugega in tretjega) odstavka storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti², posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 do 300.000 tolarjev (625,94 do 1.251,88 EUR).“ Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da sta prekrškovni organ in sodišče prve stopnje uporabila predpis, ki ga ne bi smela uporabiti, saj storilčeva sestra ni njegova sorodnica v ravni vrsti, temveč v stranski vrsti.

9Oškodovanka C. C. je zaslišana kot priča izpovedala (tudi): „Res je oba sva vpila, jaz na brata, on na mene in sem plačala globo“ ter „torej najprej sva vpila eden na drugega, potem je brat stopil naprej proti meni, neposredno pred obraz in jaz sem stopila proti njemu, tako da sva vpila eden na drugega in stopila eden do drugega, neposredno obraz z obrazom. Potem je brat vpil še na očeta. Jaz sem se zaradi njegovega vpitja in reakcije do mene, predvsem pa do očeta, zelo vznemirila in bila sem vznemirjena zaradi njegovega vedenja in strah me je bilo zaradi očeta, da se ne bi preveč vznemiril.“ Iz navedenega izhaja, da je priča izpovedala le, da je bila vznemirjena, kar ni zakonski znak prekrška in da je storilec nedvomno izvrševal verbalno nasilje nad oškodovanko (svojo sestro), vendar je bilo nasilje vzajemno, prav tako oškodovankin strah ni dosegel praga intenzivnosti, ki se zahteva za izpolnitev zakonskih znakov prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, saj je bila le vznemirjena (ne pa prestrašena in ogrožena) in ni bila v podrejenem položaju. Glede na izpovedbo oškodovanke, ko navaja, da sta s storilcem vpila drug na drugega, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka storilcu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim sporekla na podlagi lastne svobodne volje in odločitve in z enakimi „orožji“ vpitjem in stopanjem do njega neposredno obraz z obrazom. Zaključek sodišča prve stopnje (14. točka obrazložitve), da se je „C. C. zaradi storilčevega vpitja in reakcije do nje, ko je stopil pred njo, predvsem pa do očeta, počutila ogroženo, prestrašeno“ je zato očitno napačen.

10Na podlagi navedenega, višje sodišče ugotavlja, da prekrškovni organ in sodišče prve stopnje nista ugotovila vseh tistih posebnih okoliščin, ki bi jih moral izpolniti in izpolnjevati storilec, da bi lahko odgovarjal za prekršek po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1. Vsled navedenega je podana kršitev predpisa o prekršku iz 1. točke 156. člena ZP-1, zato je višje sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca, ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

11Postopek o prekršku je bil ustavljen, zato stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).

¹ Prvi odstavek 13. člena Zakona o uvedbi eura določa, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, z dnem uvedbe eura glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave, ki znaša 239,64 SIT za 1 EUR.
² Sorodstvo med predniki (ascendenti) in njihovimi potomci (descendenti).