VDSS Sodba Psp 167/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 142,74 EUR v roku 15 dni na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 6. 9. 2021 in prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 24. 9. 2020. Hkrati je odločilo, da je toženec dolžan za tožnika v roku 8 dni plačati stroške postopka v višini 314,03 EUR, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo je toženec vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe z dne 6. 11. 2018 upravičen do denarne socialne pomoči. Organ prve stopnje je po izdaji te odločbe ugotovil, da je tožnik 6. 11. 2018 kupil rabljeni avtomobil za kupnino 3.700,00 EUR. Ker je tožnik v času odločanja o pravici do denarne socialne pomoči razpolagal z denarnimi sredstvi v znesku 3.700,00 EUR, ki jih je porabil za nakup avtomobila, je organ prve stopnje izdal izpodbijano odločbo z dne 24. 9. 2020, s katero je odpravil odločbo z dne 6. 11. 2018 in odločil, da je tožnik neupravičeno prejeta sredstva dolžan vrniti. Sodišče je samo na podlagi notarsko overjene izjave dedka tožnika, štelo, da je šlo v primeru podarjenih denarnih sredstev v znesku 3.700,00 EUR za strogo namensko darilo starih staršev za nakup rabljenega avtomobila. Četudi bi držalo, kar je navedeno v izjavi dedka, ni mogoče zaključiti, da tožnik s sredstvi ni mogel razpolagati. Sodišče ugotovi, da je potrebno za uporabo 43. člena ZUPJS izpolniti dva pogoja, zamolčanje podatkov oziroma drugo nedovoljeno ravnanje upravičenca in vpliv teh okoliščin na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. S prvim pogojem se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo oziroma ga ni ugotavljalo, saj je štelo, da ni podan drugi pogoj - vpliv na upravičenost do denarne socialne pomoči. Zgrešeno je stališče sodišča, da ker lastništvo avtomobila v vrednosti 3.700,00 EUR ne sodi med premoženje, ki se upošteva pri upravičenju do denarne socialne pomoči, ni mogoče uporabiti 43. člena ZUPJS. Bistveno je, da je tožnik še pred izdajo odločbe glede upravičenosti do denarne socialne pomoči imel denarna sredstva v višini 3.700,00 EUR in da jih je namesto za preživetje porabil za nakup avtomobila. Odločitev sodišča prve stopnje je v nasprotju s 6. členom ZSvarPre, kjer je opredeljen namen socialne pomoči. Izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-73-15 z dne 7. 7. 2016 iz katere izhaja, da je sistem socialne pomoči zadnja, varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki naj omogoči človekovega dostojanstva vredno življenje.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pravilno stališče sodišča, da morata biti za uporabo 43. člena ZUPJS izpolnjena oba pogoja hkrati. Toženec je možnost razpolaganja z denarnimi sredstvi napačno tolmačil, ne upoštevaje strogo namensko darilo, ki mu je onemogočalo poljubno razpolaganje z denarnimi sredstvi. Sodišče je pravilno upoštevalo t. i. »causo donandi«. Toženec trditev o darilnem namenu ni prerekal ali zatrjeval kaj drugega. Tudi ni pojasnil zakaj je sklicevanje na strogo namenskost denarnih sredstev pri darilih med sorodniki brez osnove ali pravne veljave. Dedek mu denarnih sredstev ne bi podaril, če ne bi z njimi kupil avtomobila. Toženec se neupravičeno sklicuje na sodbo Ustavnega sodišča opr. št. U-l-73-15 z dne 7. 7. 2016. Premoženja ni imel in premoženje v obliki denarnih sredstev sploh ni bilo njegovo, pač pa je bilo do trenutka darovanja to premoženje dedka. Denar je bil dan fizično v roke materi A. A. in ne tožniku, pod pogojem, da bodo denarna sredstva uporabljena za nakup avtomobila. S temi sredstvi pred nakupom ni prosto razpolagal. Da nakup rabljenega avtomobila dejansko ni vplival na pravico do socialne pomoči, dokazuje nova odločba o nadaljevanju socialne pomoči. Ker Srbija ni v Evropski uniji je bil edini način, da se nakup avtomobila opravi v Sloveniji, brez dodatnih stroškov (carin in drugih dajatev). V tem primeru je irelevantno ali je šlo za posojanje denarja s strani banke ali za darilo fizične osebe, saj razlikovanje med pravnimi in fizičnimi osebami ni upravičeno. V času odločanja je bil brezposeln in ni imel dovolj lastnih sredstev za preživetje. Dolžnost preživljanja staršev ali starih staršev je z njegovo polnoletnostjo odpadla. Predlaga, da se pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožencu pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

6Iz sodbe sodišča prve stopnje in listin v spisu izhaja, da je Center za socialno delo B. (CSD) z odločbo z dne 6. 11. 2018 tožniku priznal denarno socialno pomoč za čas od 1. 11. 2018 do 31. 12. 2018 v višini 274,93 EUR mesečno, za čas od 1. 1. 2019 do 31. 1. 2019 pa se je višina določila z dopolnilno odločbo. Hkrati je odločil, da je tožnik upravičen do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 1. 11. 2018 do 31. 1. 201 in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za isto obdobje.

Predmet sodne presoje je odločba toženca št. ... z dne 6. 9. 2021 v zvezi z odločbo CSD št. ... z dne 24. 9. 2020, s katero je bila po uradni dolžnosti odpravljena odločba z dne 6. 11. 2018 in odločeno, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, ter da je neupravičeno prejeta sredstva za november in december 2018 ter januar 2019 dolžan vrniti.

Toženec je odločitev sprejel ob ugotovitvi, da je tožnik ob izdaji odločbe zamolčal podatek o nakupu osebnega vozila v vrednosti 3.700,00 EUR, na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 6. 11. 2018.

7Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo 43. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)², na katere se v izpodbijani odločbi sklicuje toženec. Pritožbeno sodišče pojasnjuje sledeče.

8Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca upošteva dohodek in premoženje v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, tj. Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (ZSvarPre)³ in v skladu z ZUPJS.

9Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po določbi prvega odstavka 23. člena ZSVarPre se občasni, neperiodični dohodki, ki jih je oseba prejela v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona (tj. v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge), upoštevajo v znižani višini.⁴ Če je oseba tak dohodek prejela v obdobju dvanajstih mescev pred mesecem vložitve vloge (vendar pred obdobjem iz 20. člena tega zakona), se upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov (drugi odstavek 23. člena ZSVarPre). Če so prejeti pred tem obdobjem, se upoštevajo kot prihranki ali premoženje (tretji odstavek 23. člena ZSVarPre).

Pri ugotavljanju dohodka in premoženja upravičenca je tako odločilen čas vložitve vloge za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Tožnik je vlogo za priznanje denarne socialne pomoči vložil 9. 10. 2018.

10Iz listin v spisu izhaja, da je tožnik v upravnem postopku dne 13. 2. 2019 podal izjavo, da sta denarni znesek v višini 3.700,00 EUR za nakup osebnega vozila stara starša v začetku novembra lani izročila njegovi materi (priloga A4). Da bi tožnik (oz. njegova mati) z denarnim zneskom razpolagala pred mesecem novembrov 2018 iz listin v spisu ne izhaja. Tudi iz izpodbijanih odločb izhaja zgolj, da naj bi tožnik imel sredstva v višini 3.700,00 EUR za nakup avtomobila pred vročitvijo odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Ker znesek ni bil izročen tožniku (niti njegovi materi) v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge za dodelitev denarne socialne pomoči se kot občasni, neperiodični dohodek ne more upoštevati.⁵ Nasprotno, to je, da bi bila sredstva izročena tožniku pred mesecem novembrom 2018, toženec niti ni zatrjeval.

11To pomeni, da zneska v višini 3.700,00 EUR ni bilo mogoče upoštevati niti kot občasni periodični dohodek tožnika niti kot prihranek ali premoženje po določbi 23. člena ZSVarPre, saj je bil izročen po vložitvi vloge za dodelitev denarne socialne pomoči.⁶ Res pa je, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev (42. člen ZUPJS).

12Tožnikova pravica do denarne socialne pomoči je v odločbi z dne 6. 11. 2018 trajala od 1. 11. 2018 do 31. 1. 2019. V tem času center za socialno delo ni ugotovil, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na spremembo odločbe. Določba 43. člena ZUPJS pa centru za socialno delo omogoča, da lahko v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev. V tretjem odstavku 43. člena ZUPJS so navedeni razlogi za odpravo odločbe. Ta je možna v primeru, če center za socialno delo ugotovi, da je oseba podatke prikazovala lažno, ali jih je zamolčala ali ni pravočasno sporočila podatkov, ali je sporočila neresnične podatke že pred izdajo oz. ob izdaji odločbe, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja osebe. Hkrati pa oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena, ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje.

13Za uporabo 43. člena ZUPJS morata biti tako kumulativno izpolnjena dva pogoja, Prvi pogoj je zamolčanje podatkov oziroma drugo nedovoljeno ravnanje upravičenca, drugi pa vpliv teh okoliščin na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. V tem primeru ni podanih okoliščin, ki bi vplivale na samo upravičenje do denarne socialne pomoči. Drži, da je tožnik 6. 11. 2018 (tj. ob izdaji odločbe) postal lastnik osebnega vozila znamke C., letnik 2005 v vrednosti 3.700,00 EUR. Vendar pa se po 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka⁷ ne šteje v premoženje.⁸ Kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje, lastništvo vozila na samo pravico do denarne socialne pomoči ni imelo vpliva. Ker eden od kumulativno določenih pogojev ni podan, odprava odločbe ne more biti dopustna.

14Navedeno dejstvo se ne spremeni niti ob pritožnikovem sklicevanju na sodbo Ustavnega sodišča z dne 7. 7. 2016 in določbo 6. člena ZSVarPre, v katerih je opredeljen namen denarne socialne pomoči.

15Ker denarni znesek v višini 3.700,00 EUR ni mogel vplivati na dodelitev denarne socialne pomoči, niti na njeno nadaljnje prejemanje (ker je tožnik postal lastnik osebnega vozila), po določbi 43. člena ZUPJS niso izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe z dne 6. 11. 2018 s katero je bila tožniku denarna socialna pomoč priznana. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijani odločbi pravilno odpravilo.

16Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo toženca v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe, od tega, da je tožnik sredstva namesto za preživetje porabil za nakup avtomobila so, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, za pritožbeno rešitev zadeve brez pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17Ker toženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP ter ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT)⁹ tožniku priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 375 točk (tar. št. 15/4 OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) in 22 % DDV. Tožniku je bila z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, dodeljena brezplačna pravna pomoč na pritožbeni stopnji, zato je pritožbeno sodišče ob upoštevanju petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu¹⁰ (ZOdv)¹¹ naložilo tožencu, da plača za tožnika na račun sodišča 142,74 EUR, od tega 112,50 EUR za odgovor na pritožbo, 4,50 EUR za materialne stroške in 25,74 EUR za DDV. V primeru zamude s plačilom mora povrniti tudi zakonske zamudne obresti.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.
⁴ V višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
⁵ Kot občasni, neperiodični dohodki se med drugim štejejo darila in drugi dohodki, ki jih je upravičenec sprejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela (četrti odstavek 23. člena ZSVaPre).
⁶ Pri čemer so bila denarna sredstva izročena materi tožnika.
⁷ Minimalen dohodek je v obdobju od 1. 8. 2018 do 31. 12. 2018 znašal 392,75 EUR.
⁸ Dodatno prvi odstavek 6. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in nasl.) določa, da se vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič registrirano najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, niti ne ugotavlja.
⁹ Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.
¹⁰ Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
¹¹ Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami.