VSL Sklep Cst 276/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. zavrglo ugovora stečajne dolžnice proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (PD 85 in PD 86),

II. o prerekanih terjatvah ter od tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 9. 6. 2022, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Dolžnica se zoper sklep pravočasno pritožuje, brez da bi konkretizirala pritožbene razloge v smislu 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da upnike Banka d. d. in B. napoti na vložitev tožb za ugotovitev neobstoja prerekanih terjatev, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Upravitelj v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je dolžnica na podlagi 64. člena ZFPPIPP vložila ugovor o prerekanju terjatve, zato je upravitelj izdelal dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, v katerem je navedel identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora in podatke iz 2. do 4. točke petega odstavka 63. člena ZFPPIPP, kot je določeno v prvem odstavku 65. člena ZFPPIPP. V skladu s 66. členom ZFPPIPP lahko stečajni dolžnik vloži ugovor zoper dopolnjeni seznam, če je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatev, v kolikor seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, je z vpogledom v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev mogoče ugotoviti, da slednji vsebuje ugovore stečajne dolžnice in so podatki v tem ugovoru pravilni. Pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljitvi prvostopenjskega sodišča, da glede na navedeno dolžnica nima več pravnega interesa za vložitev ugovora.

6Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do napak ni prišlo, ugovor o prerekanju terjatev pa je bil tudi upoštevan. Zmotno je sklepanje pritožnice, da ker je ugovor zoper dopolnjeni seznam zavržen, višje sodišče ne more biti seznanjeno z vsebino ugovora. Kljub zavrženju se namreč ugovor nahaja med podatki spisa, kjer si ga je mogoče ogledati in preveriti njegovo vsebino. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v dopolnjenem seznamu v bistvenem pravilno povzete navedbe iz ugovora. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da dopolnjeni seznam ne vsebuje ugovora v celoti oziroma da so podatki o ugovoru nepravilni.

7Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je o napotitvi odločal kar upravitelj namesto sodišča. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZFPPIPP se mora upravitelj o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam. Po določilu tretjega odstavka 69. člena ZFPPIPP sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev svoje odločitve oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del tega sklepa. Sodišče mora v rokih iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja, upravitelj pa nato v treh delovnih dneh predloži končni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi skupaj s sklepom o preizkusu terjatev tako, da končni seznam postane sestavni del izreka tega sklepa. Iz obvestila upravitelju o preizkusu terjatev z dne 2. 6. 2022 (PD 87) je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo, da mora zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice uveljavljati dolžnica, upravitelj pa je v skladu s tem obvestilom nato dne 9. 6.2022 izdelal končni seznam, ki je priloga izpodbijanega sklepa z dne 10.6.2022.

8Iz končnega seznama preizkušenih terjatev kot sestavnega dela izpodbijanega sklepa izhaja, da je pri upniku pod zap. št. 1 Banka d. d. priglašena terjatev v znesku 70.456,07 EUR, ki je zavarovana z ločitveno pravico na nepremičnini - stanovanju št. 3 v izmeri 63,37 m2 v drugem nadstropju stanovanjske stavbe v X., ki stoji na parc. št. 2432/31 k.o. ..., v lasti dolžnice do ½. Nepremičnina v zemljiški knjigi ni vpisana kot posamezni del v etažni lastnini. Upnik prijavlja ločitveno pravico, pridobljeno na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 492/2011 v povezavi z objavo v Uradnem listu RS ... z dne ... ter vpisom hipoteke na original kupoprodajne pogodbe za to nepremičnino, kot tudi s pravnomočnim sklepom o izvršbi I 39/2021 Okrajnega sodišča v Lendavi z dne 16.4.2021.¹

9Iz končnega seznama preizkušenih terjatev nadalje izhaja, da je pri upnikih pod zap. št. 2 A. B., B. B. in C. B. priglašena terjatev v višini 20.802,65 EUR, ki je zavarovana z ločitveno pravico na zgoraj navedeni nepremičnini. Upniki ločitveno pravico prijavljajo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja C. C. SV 931/01 z dne 28. 8. 2001 v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi I 000/2017 z dne 6. 10. 2017, ki je postal pravnomočen dne 22. 5. 2018. Rubež citirane nepremičnine z dne 15. 9. 2021 je bil razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS ... z dne ...²

Iz navedenega končnega seznama je razvidno, da se glede prerekane terjatve in ločitvene pravice upnika pod zap. št. 1 Banka d. d. ter glede prerekane terjatve in ločitvene pravice upnikov pod zap. št. 2 B. zaradi uveljavljanja zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic napoti stečajno dolžnico. ³

10Iz izjave upravitelja je razvidno, da je navedena nepremičnina del stečajne mase na podlagi kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja, sklenjene med prodajalcem D., p.o., in kupcema A. E. in B. E. dne 27. 5. 1993, ter dodatka, sklenjenega dne 14. 11. 1994. Pogodbene stranke so v citiranem dodatku sicer napačno navedle št. parcele (namesto parcele št. 2/31 so navedle parcelo št. 2/23), vendar pa sta bila tako stavba kot stanovanje nedvoumno označena, zato ta napaka na veljavnost pogodbe in posledično dolžničino solastnino ni imela vpliva. Enako velja glede veljavnosti hipotekarne kreditne pogodbe za stanovanjski kredit in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v smislu 142. člena SPZ, ki so ga upnik Banka, d. d., dolžnik in zastavitelj A. E. ter solidarna porokinja in zastaviteljica B. E. (dolžnica) sklenili dne 18. 7. 2011 v obliki notarskega zapisa SV 492/2011, kateremu dolžnica ne priznava statusa izvršilnega naslova.

11Pritožbeno sodišče soglaša z upraviteljem, da sta ne glede na pisno napako pogodba in z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom nastala ločitvena pravica v postopku preizkusa terjatev upoštevni. Drugačno stališče pa ima dolžnica možnost uveljavljati v drugem postopku, na katerega je napotena. Če je terjatev oziroma ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju slednjih odloča pravdno sodišče. Predmet preizkusa terjatev je zgolj odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice. V konkretnem primeru je to dolžnica, in sicer tako glede terjatve Banke d. d. kot upnikov A. B., B. B. in C. B.

12V postopku preizkusa terjatev dolžnica ne more uspeti z nejasnimi, deloma nerazumljivimi in dokazno nepodprtimi navedbami v smeri, da ni solastnica nobene nepremičnine, da kredita ni prejela, da je prišlo do umika izvršbe na nepremičnino v postopku I 000/2018 itd.

13Pritožnica ne more uspeti niti s pavšalnimi in nepojasnjenimi navedbami v smeri, da neposredno izvršljiv notarski zapis ne obstaja, da upniki B. niso upniki iz notarskega zapisa, kar dokazuje neobstoj pravnomočnosti II P 802/2018 na zavrnitev tožbe na ničnost notarskega zapisa, o nepravilnostih v izvršilnem postopku ipd. Ni razumljivo, kako naj bi neobstoj pravnomočne odločbe v postopku zaradi zavrnitve tožbe na ničnost notarskega zapisa utemeljeval dolžničino tezo, da notarski zapis ne obstaja. Glede na prijavo upnikov B. in predloženo dokumentacijo bi dolžnica uspela kvečjemu s predložitvijo dokaza oziroma ugodilne pravnomočne odločbe glede ugotovitve ničnosti notarskega zapisa. Tako pa glede na prijavam priloženo dokumentacijo ni mogoč drugačen zaključek, kot da sta terjatev in ločitvena pravica nastali na podlagi izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

14Niso utemeljene niti pritožbene navedbe, da tudi če bi terjatve temeljile na izvršilnih naslovih, morata upnika s tožbo iz prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP zahtevati ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekanih terjatev, saj so prerekane tudi terjatve v smislu drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP. Po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP mora upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, vložiti tožbo z zahtevkom, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Navedeno določilo izhaja iz predpostavke, da upnikova ločitvena pravica ni nastala niti z vpisom v zemljiško knjigo niti na podlagi izvršilnega naslova. Drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom tega člena določa, da mora v primeru, ko je upniku poleg ločitvene pravice prerekana tudi terjatev, čeprav le-ta temelji na izvršilnem naslovu, upnik vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve upnika, katerega terjatev je prerekana. S tem izključuje uporabo splošnega pravila iz prvega in drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP, da se v primeru prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, na ustrezno tožbo napoti tistega, ki je tako terjatev prerekal. Če pa je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (kot v konkretnem primeru), pa prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu. S tem se pokaže, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi za napotitev dolžnice na ustrezno tožbo pravilno uporabilo materialnopravno določbo ZFPPIPP.⁴

15Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Prim. tudi prijavo z dne 12. 11. 2021.
² Prim. tudi prijavo z dne 23. 11. 2021.
³ V skladu s 170. členom ZIZ sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini. Zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ki je razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS, ima pomen zaznambe izvršbe in s tem tudi učinek pridobitve zastavne pravice na nepremičnini v korist upnika (prim. 211. člen ZIZ).
⁴ Prim. VSL sklep Cst 588/2019.