VSRS Sklep IV Ips 41/2022

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Prekrškovni organ Medobčinskega redarstva SOU občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke je kršiteljici A. A. zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 46. člena v zvezi z drugim odstavkom 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) izdal plačilni nalog z dne 26. 7. 2021, s katerim ji je izrekel globo v višini 500,00 EUR ter 5 kazenskih točk v cestnem prometu.

2Zoper ta plačilni nalog je vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena v zvezi s sedmim odstavkom 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), kršitve 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju EKČP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter vrne zadevo v novo odločanje.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročilo kršiteljici in njenemu zagovorniku, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4Vložnica v zahtevi v bistvenem zatrjuje, da izpodbijani plačilni nalog ni bil vročen kršiteljici. Izpostavlja, da je prekrškovni organ poskušal kršiteljici vročiti plačilni nalog na naslovu njenega stalnega prebivališča, razvidnim iz podatkov uradnih evidenc, pa je vročevalec prekrškovnemu organu pisanje vrnil s pripisom na vročilnici, da je naslovnica na naslovu prebivališča neznana. Prekrškovni organ je zato odredil vročanje v skladu s 96.a členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), torej z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. S tem naj bi bila vročitev plačilnega naloga opravljena. Kršiteljica je za prekršek izvedela šele, ko je s strani Finančne uprave Murska Sobota prejela opomin pred izvršbo, zato je prekrškovni organ obvestila, da je bilo vročanje napačno v ugotovitvi, da je bila na naslovu prebivališča neznana. Pošta Slovenije, d. o. o., je kot izvajalec vročanja prekrškovni organ obvestila o pomoti v postopku vročanja, saj ima po njenih ugotovitvah naslovnica na naslovu za vročanje ustrezen hišni predalčnik že več let in je bilo pismo s plačilnim nalogom prekrškovnemu organu vrnjeno pomotoma. Vložnica poudarja, da morajo biti storilcu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti, da vlaga pravna sredstva in se izjavi o vsem procesnem gradivu ali izkoristi možnost plačila globe v polovičnem znesku. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku, kršiteljici pa so bile kršene še pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave v zvezi s pravico do obrambe iz 29. člena Ustave, pravica do poštenega postopka iz 22. člena Ustave, kršen pa je bil tudi 6. člen EKČP.

5Na podlagi sedmega odstavka 56. člena ZP-1 se pisna odločba o prekršku vroči kršitelju, ki ima pravico do zahteve za sodno varstvo. V hitrem postopku se glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 58. člena ZP-1). Odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se vročajo v fizični obliki, se vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti na tak način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument oziroma z dnem preteka navedenega roka (87. člen ZUP). Vročanje na podlagi drugega odstavka 96.a člena ZUP se opravi osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku in se ugotovi, da ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana. Prekrškovni organ odredi, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Vročitev velja za opravljeno po poteku 15 dni od dneva objave sporočila.

6Iz vsebine spisa izhaja, da je bil prekrškovni organ s strani vročevalke Pošte Slovenije d. o. o. obveščen, da mu je bilo pisanje naslovljeno kršiteljici pomotoma vrnjeno, saj ima naslovnica na naslovu prebivališča ustrezen hišni predalčnik že več let in na naslovu ni neznana. Glede na navedeno vročitev odločbe o prekršku ni bila opravljena v skladu z zakonom, zato je šteti, da plačilni nalog kršiteljici ni bil vročen. Po prvem odstavku 199. člena ZP-1 odločba organa za odločanje o prekršku postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva. Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, se lahko v osmih dneh od njene vročitve vloži zahteva za sodno varstvo (prvi odstavek 59. člena in prvi odstavek 60. člena ZP-1). Plačilni nalog izdan kršiteljici ni pravnomočen, saj rok za vložitev zahteve za sodno varstvo še ni začel teči. Zahteva za varstvo zakonitosti pa je izredno pravno sredstvo, ki ga je po prvem odstavku 169. člena ZP-1 dovoljeno vložiti zoper vsako pravnomočno odločbo, zato je v obravnavani zadevi vložena preuranjeno ter jo je treba zavreči.

C.

7Plačilni nalog izdan kršiteljici še ni postal pravnomočen, zato je Vrhovno sodišče vložničino zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 kot nedovoljeno zavrglo. Prekrškovni organ bo moral plačilni nalog vročiti kršiteljici.

8Odločitev je bila sprejeta soglasno.