VSRS Sodba IV Ips 33/2022

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo prekršilo določbo 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 123. člena in prvega odstavka 144. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških, vse v zvezi z drugim odstavkom 155. člena Zakona o prekrških.

A.

1Prekrškovni organ Policijska postaja Tolmin je dne 20. 1. 2021 zaradi suma prekrškov po desetem odstavku Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in sedmem odstavku 84. člena ZVoz-1 obdolženemu A. A. na podlagi 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) zasegel osebni avtomobil Renault Clio 1.4, reg. št. ..., leto izdelave 2003, VIN: ... (v nadaljevanju Renault Clio), s kontaktnimi in drugimi ključi, naslednjega dne pa je pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini vložil obdolžilni predlog, v katerem je predlagal odvzem zaseženega osebnega avtomobila.

2Okrajno sodišče v Ajdovščini je s točko I. izreka sodbe PR 10/2021 z dne 2. 3. 2021 obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po sedmem odstavku 84. člena ZVoz-1 in mu izreklo globo v znesku 500,00 EUR, na podlagi prvega odstavka 25. člena ZP-1 pa tudi stransko sankcijo odvzem predmeta osebnega avgomobila Renault Clio, skupaj s kontaktnimi ključi. S točko II. izreka sodbe je na podlagi prvega odstavka 144. člena ZP-1 obdolžencu naložilo plačilo stroškov postopka, vključno s stroški, ki so nastali z zasegom, hrambo, prodajo oziroma uničenjem vozila.

3Višje sodišče v Kopru je s sodbo PRp 66/2021 z dne 22. 4. 2021 sodbo sodišča prve stopnje v točki II. izreka spremenilo tako, da stroški, nastali s hrambo zaseženega vozila v času od zasega do 2. 3. 2021 (do izdaje sodbe Okrajnega sodišča v Ajdovščini oziroma do odločitve o odvzemu vozila) bremenijo proračun.

4Okrajno sodišče v Ajdovščini je s sklepom PR 10/2021 z dne 15. 2. 2022 obdolžencu naložilo plačilo stroškov zasega, hrambe in uničenja osebnega vozila v skupnem znesku 859,52 EUR, pri čemer je odštelo stroške, nastale s hrambo zaseženega vozila v času od zasega do 20. 1. 2021 do 2. 3. 2021, za katere je Višje sodišče v Kopru odločilo, da bremenijo proračun.

5Zoper pravnomočno sodbo vlaga vrhovni državni tožilec Hinko Jenull zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 23. člena ZPrCP v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 123. člena in prvim odstavkom 144. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 143. člena ZP-1, vse v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. Sodbo izpodbija samo v odločbi o stroških hrambe zaseženega vozila v času od zasega do izdaje sodbe.

6Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo obdolžencu, ki sodnega pisanja kljub večkratnim poskusom vročitve ni dvignil.

B.

7Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v zatrjevanju, da je sodišče druge stopnje napačno razlagalo prvi odstavek 23. člena ZPrCP, ki določa, da policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od taksativno naštetih pogojev, med drugim če gre za vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi. Vrhovni državni tožilec nasprotuje predvsem argumentaciji višjega sodišča, da voznik ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, ker je bil zaustavljen pri redni kontroli, saj četrti odstavek 23. člena ZPrCP kot hujši prekršek opredeljuje (tudi) vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Izpostavlja, da je potrebno preprečitev tveganja nadaljnje vožnje brez vozniškega dovoljenja zagotoviti takoj od nastopa realne nevarnosti, kar pomeni, da je za obdobje zasega upravičena tudi naložitev stroškov hrambe vozila obdolžencu.

8V izpodbijani odločbi je Višje sodišče v Kopru sprejelo stališče, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za zaseg vozila, ki jih določa prvi odstavek 23. člena ZPrCP. Pravilno je sicer navedlo, da za zaseg motornega vozila morata biti kumulativno izpolnjena pogoja, da (1) je bil storilec zaloten pri storitvi hujšega prekrška in (2) je izpolnjen eden od alternativno naštetih pogojev, med drugim da gre za vožnjo brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi. Ugotovilo je, da je obdolženec sicer vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, vendar ni bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška, saj je bil ustavljen pri redni kontroli prometa. Ob tem je očitno spregledalo četrti odstavek 23. člena, ki določa, kaj se šteje za hujši prekršek. Pod točko 3 tega odstavka je določena vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, torej prekršek, pri katerem je v konkretnem primeru bil zaloten obdolženec. Res je sicer, da se identično besedilo navaja tako pri opredelitvi (enega izmed) hujših prekrškov kot tudi pri enem izmed (v nadaljevanju alternativno naštetih) pogojev za zaseg vozila, vendar to nikakor ne pomeni, da pogoji za zaseg vozila niso bili izpolnjeni, pač pa le dodatno kaže na težo obravnavanega prekrška.

9Navedeno pomeni, da je sodišče druge stopnje s sprejetim stališčem, da niso bili izpolnjeni pogoji za zaseg motornega vozila iz prvega odstavka 23. člena ZPrCP in da zato stroški zasega in hrambe motornega vozila v obdobju od zasega do izdaje sodbe sodišča prve stopnje bremenijo proračun, zagrešilo kršitev iz prvega prvega odstavka 123. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena in 3. točko prvega odstavka 143. člena ZP-1. Ker je navedeno vplivalo na zakonitost sodbe, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, kar z zahtevo utemeljeno uveljavlja vrhovni državni tožilec.

C.

10Ker je bila zahteva vložena v obdolženčevo škodo, je Vrhovno sodišče samo ugotovilo kršitev zakona, ne da bi posegalo v pravnomočno sodbo (drugi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

11Odločitev je bila sprejeta soglasno.