VSC Sodba Cp 173/2022

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim delom uvodoma navedene sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje pod 1/II. točko izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 641,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2021 dalje do plačila, pod 1/III. točko izreka pa je odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov.

2Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku in priglaša pritožbene stroške. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V sporih majhne vrednosti, kakršen je predmetni, je sodbo moč izpodbijati samo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o čemer je stranke sicer poučilo že prvostopno sodišče (458. člen ZPP).

6Očitka o nepravilni uporabi postopkovnih določb, in sicer 8. člena ZPP zaradi pomanjkljive presoje dokazov ter 451., 452. in 453. člena ZPP zaradi ″sklicevanja na spor majhne vrednosti″, predstavljata uveljavljanje kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP, utemeljenosti katere v sporih majhne vrednosti ni moč presojati.

7Tožnik uveljavlja kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Utemeljuje, da ni razumljivo, zakaj sodišče mnenju izvedenca ni sledilo, če pa je ugotavljalo višino škode z njegovo pomočjo, da ni razumljivo niti, zakaj je bil tožnikov zahtevek zavrnjen, ter da obstoji nasprotje med vsebino dopolnitve izvedenskega mnenja in razlogi sodbe o vsebini tega mnenja. S temi razlogi pritožba pravzaprav pod krinko uveljavljanja postopkovne kršitve po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, na katerega bo odgovorjeno v nadaljevanju. Kljub temu pa velja zgolj zaradi jasnosti pojasniti, da kršitev iz 14. točke ni podana, ker je pravico do pritožbe zoper sodbo moč uveljaviti, saj je z razlogi sodbe zaradi njihove jasnosti in nedvoumnosti moč polemizirati. Kršitev iz 15. točke, t.i. protispisnost, pa tudi ni podana, saj pri prenosu vsebine izvedenskega mnenja v razloge sodbe ni prišlo do kakšne take napake, da bi bilo to mnenje povzeto z drugačno vsebino od tiste, ki jo ima v resnici (napačnega prepisa pritožba niti ne zatrjuje).

8Tožnik kot oškodovanec ima v skladu z 169. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pravico do popolne odškodnine. To pomeni, da tožnik zaradi nastale škode ne sme biti prikrajšan, hkrati pa se ne sme z odškodnino obogatiti. Premoženjski položaj mora postati tak, kakršen je bil pred škodnim dogodkom, zato odškodnina za stroške popravila poškodovane stvari ne sme preseči vrednosti stvari v času popravila¹. Oškodovanec ni upravičen do povrnitve stroškov nerentabilnega popravila. V takem primeru mu pripada odškodnina v znesku, ki ustreza vrednosti istovrstne stvari in njenemu stanju v času pred nastankom škode, upoštevaje cenovna razmerja v času sojenja (drugi odstavek 168. člena OZ)².

9Pritožbeno sodišče je vezano na ugotovitve prvostopnega sodišča glede poštene tržne vrednosti poškodovanih stvari in glede stroškov, ki bi nastali s popravilom teh stvari. Glede na to, da stroški popravil daleč presegajo vrednost vrat, tekača, plakatov in stekel pred poškodovanjem, je materialnopravni zaključek o nerentabilnosti popravil povsem pravilen. Na tako ugotovljena dejstva se izkaže za materialnopravno pravilnega izpodbijani zaključek sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka, s katerim je bil zahtevan znesek, ki presega znesek, ki ustreza vrednosti spornih predmetov pred poškodovanjem. Tožnik namreč ni upravičen do povrnitve zahtevanega zneska stroškov nerentabilnega popravila.

10Ni pravilno tudi stališče pritožbe, da bi morala biti tožniku prisojena za plakate t.i. afektacijska vrednost iz razloga, ker je zatrjeval, da je plakate izdelal sam in so imeli zato zanj posebno vrednost. Pogoj za priznanje odškodnine za posebno priljubljenost je namreč, da je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem (četrti odstavek 168. člena OZ)³. Pritožbeno polemiziranje o tem, ali so bile morda gornje trditve pravočasne, tako niti ni bistveno.

11Stroški, ki so nastali tožniku z vložitvijo vlog, priglašenih poleg prve pripravljalne vloge in prve pripravljalne vloge po podanem izvedeniškem mnenju, za predmetni postopek niso bili potrebni, kot je to pravilno obrazložilo že prvostopno sodišče (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato se pritožbeno zavzemanje za priznanje teh stroškov izkaže za neutemeljeno.

12Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

13Pravdni stranki nista upravičeni do povrnitve stroškov, ki so jima z vložitvijo pritožbe nastali. Tožnik zato, ker s pritožbo ni uspel, toženec pa zato, ker njegov odgovor na pritožbo prav v ničemer ni prispeval k rešitvi te zadeve (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 482/2005 in III Ips 87/2015 ter Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2232/2018 in II Cp 84/2021.
² Glej več N. Plavšak v Obligacijski zakonik, splošni del s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 946.
³ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 548/2002.