VSC Sklep PRp 66/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v 2. točki izreka tako, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso v višini 85,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo zoper sodbo z dne 10. 1. 2022 kot prepozno ter mu naložilo plačilo sodne takse po tarifni številki 8131 Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 120,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje obdolženec smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) ter predlaga, da sodišče kljub zamudi roka za vložitev pritožbe zoper sodbo slednjo vsebinsko obravnava.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da je bila sodba o prekršku z dne 10. 1. 2022 obdolžencu vročena osebno 2. 3. 2022, da se je zadnji dan 8-dnevnega roka za vložitev pritožbe iztekel 10. 3. 2022 ter da je obdolženec vložil pritožbo zoper sodbo s priporočeno poštno pošiljko, oddano na Petrolu 11. 3. 2022, torej po poteku zakonsko določenega roka za vložitev pritožbe. Ob takih ugotovitvah, ki jih obdolženec pritožbeno ne izpodbija in jim celo pritrjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito zavrglo njegovo pritožbo, saj tako posledico predpisuje prvi odstavek 161. člena ZP-1.

5V okviru presoje pravilnost in zakonitosti sklepa o zavrženju pravnega sredstva zoper odločbo sodišča, pritožbeno sodišče ugotavlja in preizkuša le, ali so ugotovitve sodišča prve stopnje o vročitvi izpodbijane odločbe sodišča ter o času in načinu vložitve pravnega sredstva zoper odločbo sodišča, pravilne. Ker tudi storilec v pritožbi sam navaja, da je pritožba zoper sodbo bila vložena en dan prepozno, o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje glede pravno relevantnih dejstev v predmetni zadevi ni nobenega dvoma.

6Prav tako ni pomislekov v pravilnost uporabe procesnih predpisov. Obdolženec pojasnjuje, da gre pri zamudi roka zgolj za človeško napako obdolženca in predlaga, da pritožbeno sodišče to napako odpravi in zadevo vrne v prejšnje stanje ter nadaljuje z obravnavano vložene pritožbe zoper izpodbijano sodbo, ki se opira na kršitev materialnih določb zakona in na kršitev 55. člena ZP-1. Takemu predlogu ni mogoče slediti, saj je vrnitev v prejšnje stanje mogoče odobriti zgolj na podlagi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki mora biti vložen hkrati s pravnim sredstvom, ki ga je vlagatelj vložil prepozno, v vsebinskem pogledu pa je mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le, če vlagatelj izkaže, da je do zamude roka prišlo iz objektivno opravičljivih razlogov. Človeške napake na strani obdolženca ni mogoče šteti kot nek zunanji, od vlagatelja neodvisen dogodek ali okoliščino, ki mu je preprečila vložitev pravnega sredstva, temveč gre za izrazito subjektivno okoliščino, s katero ni mogoče upravičiti ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Prepozno vložene pritožbe tako pritožbeno sodišče ne more vsebinsko obravnavati ne glede na to, ali je z izdajo sodbe o prekršku dejansko prišlo do kršitev pravil postopka ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja oziroma napačne uporabe materialnega predpisa.

7Tako pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi ne more po uradni dolžnosti razveljaviti s prepozno pritožbo izpodbijane sodbe o prekršku, ki po mnenju obdolženca nima predloženih materialnih dokazov, ki bi izpolnjevali zahtevani pogoj za prikaz rezultata meritve hitrosti merjenega vozila v javnem prometu in to ne glede na določbo 68. člena ZP-1, ki sodišču nalaga, da po resnici in popolnoma ugotovi vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku. To načelo lahko sodišče uporablja le v primeru vsebinskega odločanja o odgovornosti za storjeni prekršek, v kolikor pa je pritožba zoper sodbo prepozna, se v presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe ne sme in ne more spuščati. Ker se pritožbene navedbe o tem, da mu prekršek prekoračitve hitrosti vožnje v naselju ni bil dokazan z uporabo ustreznega tehničnega sredstva in na pravilen način, nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilnost uporabe materialnih predpisov, ki določajo prekršek, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa te pritožbene navedbe neupoštevne, saj se ne nanašajo na dejstva in okoliščine, pomembne za izdajo izpodbijanega sklepa. Prav tako so nerelevantne pritožbene navedbe o tem, da je graja sodnika dopustna, o tem kako je tožilstvo postopalo v primeru proti županu največjega mesta Slovenije in o tem da je obdolženec človek s številnimi obveznostmi in odgovornim vedenjem, da je lepo urejen ter spoštljiv do svojega okolja ter da je vse obrambne vloge vložil pravočasno.

8Utemeljeno pa obdolženec opozarja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odmerilo sodno takso v previsokem znesku. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v tarifni številki 8131 predpisuje sodno takso za zavrženje pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari v rednem postopku o prekršku v višini 0,5-kratnika sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tarifnih številkah 8111 do 8115 ZST-1. Pri tem je v opombi 8.1 a) določeno, da se v postopku o prekršku takse na vseh stopnjah odmerjajo glede na izrečeno ali odpuščeno sankcijo za prekršek. Ker je v obravnavani zadevi bila obdolžencu s sodbo o prekršku izrečena globa v višini 1.200,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je obdolženec dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8111 v višini 120,00 EUR (10 % od zneska izrečene globe) ter tarifni številki 8114 v višini 50,00 EUR zaradi izreka stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Obdolžencu je bilo s sodbo o prekršku naloženo tudi plačilo sodne takse za sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja po tarifni številki 8404 ZST-1 v višini 30,00 EUR ter za zavrnitev ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ter zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugovoru po tar. št. 8407 ZST-1, obakrat v znesku po 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pri odmeri sodne takse za izpodbijani sklep očitno upoštevalo tudi višino sodne takse po tarifnih številkah 8404 in 8407 ZST-1 in obdolžencu naložilo plačilo sodne takse v višini polovice zneska sodne takse, ki mu je bila naložena v plačilo s sodbo o prekršku, kar je nepravilno. Sodna taksa za postopek s prepozno pritožbo tako ob pravilni uporabi ZST-1 znaša ½ od skupnega zneska sodne takse po tarifnih številkah 8111 in 8114, ki skupaj znašata 170,00 EUR, kar pomeni, da je obdolženec za izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo prepozno pritožbo zoper sodbo o prekršku, dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 85,00 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obdolženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo v 2. točki izreka tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (deveti odstavek 163. člena ZP-1) v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenih delih izpodbijani sklep potrdilo.

10Ker je s predmetnim sklepom bilo odločeno delno v obdolženčevo korist, pritožbeno sodišče sodne takse za predmetni postopek ni določilo (drugi odstavek 147. člena ZP-1).