VSL Sklep II Kp 38981/2016

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se postopek za spremembo neplačane stranske denarne kazni v zapor po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 38981/2016 z dne 19. 12. 2019, pravnomočni dne 30. 12. 2019, ustavi.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se stranska denarna kazen v višini 50 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, skupno 1.000,00 EUR, izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 38981/2016 z dne 19. 12. 2019, pravnomočno dne 30. 12. 2019, izvrši tako, da se obsojencu za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, to je 25 dni zapora. Če obsojenec plača denarno kazen, se izvrševanje zapora ustavi.

2Zoper sodbo se je pritožil obsojenec iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve „pravil postopka“, predloga pritožbenemu sodišču pa ni podal.

3Na pritožbo obsojenca je odgovoril okrajni državni tožilec in predlagal zavrnitev pritožbe.

4Ob odločanju o pritožbi je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.

5Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da izvršitev stranske denarne kazni še ni zastarala, kot to v pritožbi zmotno navaja obsojenec. S sodbo prvostopenjskega sodišča X K 38981/2016 z dne 18. 10. 2017, s katero je bila obsojencu prvič izrečena stranska denarna kazen, je bilo dovoljeno obročno plačilo izrečene kazni v osemnajstih mesečnih obrokih, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo v mesecu aprilu 2018. Možnost obročnega odplačevanja denarne kazni pa predstavlja pravno oviro za njeno izvršitev. Obsojenec sme namreč celotno obdobje, v katerem mu je dovoljeno obročno odplačevanje, posamezne obroke poravnavati prostovoljno, zato denarne kazni v tem obdobju ni mogoče prisilno izvršiti. Ker v skladu z drugim odstavkom 94. člena KZ-1 zastaranje izvršitve denarne kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti, tudi zastaranje obsojencu izrečene stranske denarne kazni ni teklo v času, ko mu je bilo dovoljeno prostovoljno odplačevanje kazni. Ker obsojenec obrokov ni plačeval, mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1. 8. 2019, pravnomočnim dne 24. 8. 2019, odredilo takojšne plačilo denarne kazni v roku 8 dni od pravnomočnosti sklepa. Navedeno pomeni, da je obsojencu rok za plačilo celotnega zneska denarne kazni potekel z dnem 1. 9. 2019, vse do tedaj pa se kazen ni smela izvršiti. Zastaranje izvršitve stranske denarne kazni po zgoraj navedeni sodbi je tako pričelo teči šele dne 2. 9. 2019. Sicer pa je ob tem nadalje poudariti, da je navedena sodba v kasnejšem postopku neprave obnove izgubila samostojnost, obsojencu pa je bila stranska denarna kazen ponovno izrečena z novo sodbo IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019, ki je postala pravnomočna dne 30. 12. 2019. Glede na vse pojasnjeno štiriletni zastaralni rok za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni v nobenem primeru še ni potekel.

6Je pa pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo, da je obsojencu izrečena denarna kazen po sodbi IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019, pravnomočni dne 30. 12. 2019, neizvršljiva.

7Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 38981/2016 z dne 19. 12. 2019 v postopku neprave obnove na podlagi 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 38981/2016 z dne 18. 10. 2017, pravnomočno dne 15. 11. 2017, s katero je bila obsojencu izrečena kazen eno leto in šest mesecev zapora ter stranska denarna kazen 50 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, to je 1.000,00 EUR, in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 6052/2014 z dne 22. 3. 2016, pravnomočno dne 22. 3. 2016, v zvezi s sodbo II Kr 6052/2014 z dne 9. 7. 2018 in v zvezi s sodbo VII Kp 6052/2014 z dne 6. 2. 2019, pravnomočno dne 26. 2. 2019, s katero je bila obsojencu izrečena kazen šest mesecev zapora, v odločbah o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu na podlagi 3. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in enajst mesecev zapora ter stransko denarno kazen 50 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, to je 1.000,00 EUR. Čeprav je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 38981/2016 z dne 18. 10. 2017 določeno, da je obsojenec denarno kazen dolžan plačati v osemnajstih mesečnih obrokih in da se bo denarna kazen, če se ne bo dala niti prisilno izterjati, izvršila z zaporno kaznijo, pa sodišče prve stopnje v sodbo IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019 navedenega ni povzelo.

8Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati (drugi odstavek 359. člena ZKP). V skladu z določbo prvega odstavka 47. člena KZ-1 pa se denarna kazen izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca, v sodbi pa sodišče določi rok za njeno plačilo, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh mesecev, sodišče pa sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Glede na prej navedeno procesno določbo je treba obsojenca seznaniti tudi z načinom izvršitve izrečene denarne kazni, zato je treba v sodbi navesti, da se bo denarna kazen, v kolikor se ne bo dala niti prisilno izterjati izvršila tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določil en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev (prvi odstavek 87. člena KZ-1).

9Sodišče prve stopnje navedenih zakonskih določil pri izrekanju stranske denarne kazni v sodbi IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019 ni upoštevalo, saj je v sodbo navedlo zgolj znesek, ki ga mora plačati obsojenec. Okoliščina, da sta bila rok za plačilo (ki je tudi sicer že potekel) in način izvršitve navedena v obsodilni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 38981/2016 z dne 18. 10. 2017, ni pomembna, saj je ta sodba v postopku neprave obnove izgubila samostojnost v odločbi o kazenski sankciji in v tem delu prenehala obstajati. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi ob združevanju kazni v sodbi, s katero je bila obsojencu na novo izrečena stranska denarna kazen, določiti rok za plačilo in obsojenca opozoriti na posledice neplačila, česar pa ni storilo. V predmetni sodbi je tako izostala navedba, kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati stransko denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če kazen ne bo plačana in se ne bo dala niti prisilno izterjati.

10Vse pojasnjeno pa vodi v zaključek, da je bila v sodbi IV Ks 38981/2016 z dne 30. 8. 2019 izrečena stranska denarna kazen neizvršljiva. Posledično je sodišče prve stopnje s tem, ko je z izpodbijano sodbo neplačano denarno kazen spremenilo v zapor, prekršilo kazenski zakon v škodo obsojenca. Pritožbeno sodišče je zato ob odločanju o pritožbi obsojenca in na podlagi preizkusa po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in postopek za spremembo neplačane stranske denarne kazni v zapor ustavilo.

11Zaradi navedenega se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb obsojenca ni opredeljevalo.