VSRS Sklep X DoR 89/2022-8

I. Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče v okoliščinah konkretnega primera storilo bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu s tem, ko je v sodbi opustilo opredelitev do konkretnih obrazloženih tožbenih navedb tožnika?

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se do poteka roka za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1914/2018-32 z dne 27. 9. 2021, če je revizija vložena, pa do odločitve o njej, začasno zadrži izvršitev odločbe Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. U06103-4287/2017-4 z dne 12. 3. 2018.

III. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Upravno sodišče je s sodbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. U06103-4287/2017-4 z dne 12. 3. 2018, s katero je bilo tožniku naloženo, da je v roku 30 dni od vročitve odločbe dolžan urediti označevanje proizvodov tako, da sta na spremljajoči dokumentaciji (računi in dobavnice) jasno navedena ime in država porekla sadja in zelenjave in če je ustrezno, razred, sorta in komercialni tip, kadar to zahteva posebni tržni standard (1. točka izreka). O opravljenih ukrepih mora tožnik obvestiti inšpekcijski organ (2. točka izreka). Odločeno je bilo še o stroških postopka (3. točka izreka) ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka). Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je nato s sklepom št. U06103-695/2019-13 z dne 13. 6. 2019 odločila še, da se izvršitev izpodbijane odločbe odloži do pravnomočnega zaključka upravnega spora, ki se vodi zoper njo.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo Upravnega sodišča je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije zaradi štirih pomembnih pravnih vprašanj. Prva tri vprašanja se nanašajo na domnevne procesne kršitve, ki naj bi jih zagrešilo Upravno sodišče pri svojem odločanju, četrto vprašanje pa se nanaša na razlago določbe 5. člena Izvedbene Uredbe št. 543/2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, glede pravilnega označevanja porekla blaga.

3Skupaj s predlogom za dopustitev revizije je predlagatelj vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1. V zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga, naj Vrhovno sodišče do poteka roka za vložitev revizije, če bo revizija vložena pa do odločitve o njej, odloži izvršitev odločbe Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. U06103-4287/2017-4 z dne 12. 3. 2018. Predlagatelj navaja, da mu bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda. Sprememba potrdil o komisioniranju na način, da bi vsebovala tudi podatek o poreklu blaga, je povezana s spremembo računalniškega programa, kar pomeni strošek v višini 25.000,00 EUR. V dokaz predlagatelj prilaga izjavi E. E. (IT manager pri predlagatelju) in F. F. (vodja financ in administracije pri predlagatelju) ter predlaga njuno zaslišanje.

4Poleg tega bi imela sprememba negativne posledice na postopke nabave in logistike, saj predlagatelj naročila blaga dobaviteljem pošlje do 8. ure za dostavo v istem dnevu, zdaj pa bi moral od dobavitelja najprej pridobiti potrdila o poreklu blaga in jih nato ročno vnesti v sistem. Zato bi se morala naročila blaga prestaviti za en dan naprej, za vnose v sistem pa bi moral predlagatelj zaposliti dodatnega delavca, kar pomeni dodatni strošek v višini od 27.000,00 do 28.000,00 EUR letno. Poleg tega bi nova ureditev za prevzemnike sadja in zelenjave na oddelku logistike zahtevala 3 ure dodatnega dela dnevno za popisovanje porekla blaga, kar pomeni dodatno obremenitev zaposlenih in dodaten strošek predlagatelja v višini 50.000,00 EUR letno. Predlagatelj v dokaz prilaga izjave A. A. (manager v oddelku nabave pri predlagatelju), B. B. (vodja centralne nabave pri predlagatelju), C. C. (področni vodja logistike pri predlagatelju) in D. D. (vodja logistike in nabave pri predlagatelju) ter predlaga njihovo zaslišanje. Dodatni strošek predlagatelja za uresničitev zahtev iz izpodbijane odločbe je tako ocenjen na 100.000,00 EUR v prvem letu in nato še 75.000,00 EUR vsako leto. Vse navedeno predstavlja škodo, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti.

5Tožena stranka je v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe navedla, da je prvostopenjski upravni organ v obravnavanem primeru že ugotovil obstoj težko popravljive škode in je s sklepom odločil o odložitvi izvršitve izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Doda še, da v primeru, če bo naslovno sodišče ugotovilo obstoj razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, izdaji začasne odredbe ne nasprotuje.

K I. točki izreka

6Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

7Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na procesno pravilno ravnanje Upravnega sodišča oziroma na dolžnost sodišča, da se opredeli do podanih pravno relevantnih navedb strank. V zvezi z dopuščenim vprašanjem predlagatelj zatrjuje, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj se Upravno sodišče ne opredli do navedb, da je sledljivost porekla blaga pri predlagatelju zagotovljena preko dobavnic in transportnih kartonov. S tem pa naj bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v povezavi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj je izkazal odstop izpodbijane odločitve od uveljavljene sodne prakse Vrhovega sodišča glede standardov obrazložitve sodbe. Odločitev Vrhovnega sodišča o tem vprašanju je pomembna za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih glede spoštovanja pravice do obrazloženosti sodne odločbe. Gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od ustavnosodne prakse in od sodne prakse Vrhovnega sodišča,¹ zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

8V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

K II. točki izreka

9Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

10ZUS-1 v prvem odstavku 84. člena določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Vrhovno sodišče pa lahko v skladu z drugim odstavkom istega člena na revidentovo zahtevo izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Sodišče ureditveno začasno odredbo tako lahko izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ustrezno opredeli ter v zvezi s tem izkaže predpisane zakonske pogoje.

11V upravnem sporu mora torej sodišče na podlagi presoje navedb predlagatelja in navedb drugih strank v sodnem postopku ter z njihove strani predloženih dokazov presoditi, ali je podan zakonski pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe, torej ali bi z izvršitvijo akta lahko nastala stranki težko popravljiva škoda. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, če je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve akta ali z začasno ureditvijo stanja glede na sporno pravno razmerje.²

12Obstoj oziroma resničnost podanih navedb obeh strank pa se presojata oziroma ugotavljata po splošnih pravilih pravdnega postopka, saj glede navedenega ZUS-1 ne določa nič drugače. Tako je tudi v teh primerih treba šteti neprerekana dejstva za dokazana (214. člen ZPP in nasl.) ter upoštevati prosto razpolaganje strank s podanimi zahtevki (316. člen ZPP).

13V obravnavanem primeru tožena stranka navedbam in dokazom predlagatelja ne nasprotuje oziroma jih ne prereka in ugotavlja, da je prvostopenjski upravni organ v tem primeru že ugotovil obstoj težko popravljive škode ob morebitni izvršitvi izpodbijane odločbe. Dodatno v odgovoru na predlog za začasno odredbo tožena stranka izrecno navaja, da ne nasprotuje njeni izdaji.

14Posledično Vrhovno sodišče ugotavlja, da obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, med strankama ni sporen. Tožena stranka se z izdajo začasne odredbe strinja in v tem delu pripoznava zahtevek predlagatelja.

15Predlagatelj je torej izkazal, da je za preprečitev nastanka težko popravljive škode, ki je utemeljena z nastankom večje ekonomske škode, treba izdati začasno odredbo, s katero se zadrži nadaljnja izvršitev izpodbijane odločbe do odločitve o reviziji. Da bi temu nasprotovala javna korist, pa tožena stranka ne navaja oziroma se z izdajo začasne odredbe strinja.

16Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in je do poteka roka za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1914/2018-32 z dne 27. 9. 2021, če je revizija vložena, pa do odločitve o njej, zadržalo izvršitev s tožbo izpodbijane odločbe tožene stranke (drugi odstavek 84. člena v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

17Ker so stroški izdane začasne odredbe del stroškov celotnega postopka, je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS- 1).

¹ Prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah X Ips 274/2014 z dne 6. 10. 2016, X Ips 401/2016 z dne 28. 11. 2018, X Ips 199/2015 z dne 30. 8. 2018, X Ips 387/2015 z dne 15. 11. 2017 in sodbo X Ips 115/2016 z dne 5. 9. 2018).
² Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 147/2020 z dne 4. 11. 2020.