VSL Sklep Cst 161/2022

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo stečajno upraviteljico.

2Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. V pritožbi navaja, da mu je sodišče na naroku vročilo odgovor upnika, ki je imel več strani ter od njega zahtevalo, da ga v eni uri prebere in pripravi odgovor. Že tedaj je dejal, da želi imeti možnost posvetovanja s pravnim strokovnjakom. Meni, da mu je sodišče s tem odreklo možnost obrambe. Nadalje navaja, da mu upnik ni nikoli vročil predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost (POPSV), zaradi česar terjatev upnika nima zakonite podlage. Nadalje se sklicuje poslovanje družbe A. d. o. o. ter predlaga zavrnitev predloga, saj bi uvedba stečaja onemogočila izvedbo poslov te družbe.

3Upnik je vložil odgovor na pritožbo. Navaja, da je sodišče dalo dolžniku možnost seznanitve z vlogo upnice ter podaje izjave, kar je le-ta po lastni presoji zavrnil. Dolžnik bi lahko tekom postopka pridobil pomoč pravnega strokovnjaka oziroma pooblaščenca, ki bi ga angažiral tudi za zastopanje na naroku, česar po lastni izbiri ni storil. Dolžnik se zato ne more utemeljeno sklicevati na odvzem možnosti seznanitve s spisovno dokumentacijo. Poleg tega je upnica v predmetnem postopku izkazala zapadle terjatve do dolžnika, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost postane v primeru, če zavezanec ne popravi podatkov, obračun prispevkov za socialno varnost, ki je izvršilni naslov. Dolžnikova navedba, da mu upnica ni predložila nobenega obrazca, po katerem bi bil dolžan plačati prispevke, zato kaže zgolj na to, da se dolžnik za svoje obveznosti ni zanimal. Dolžnik tudi ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da pravna oseba A. d. o. o., v kateri opravlja funkcijo poslovodenja, ne posluje dobro, saj se v tem postopku ugotavljajo pogoji za začetek stečaja nad fizično osebo in ne nad pravno osebo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica izkazala zapadle terjatve do dolžnika, ki temeljijo na pravnomočnih izvršilnih naslovih in po stanju na dan 10. 11. 2021 znašajo 17. 149,04 EUR, kot to izkazuje seznam izvršilnih naslovov št. DT 0000-0000/2021 z dne 10. 11. 2021. Pravni temelj njegovih obveznosti so predvsem neplačani davki in prispevki, ki jih je zavezan plačevati dolžnik osebno kot davčni zavezanec, glede na to, da je od 1. 8. 2019 naprej družbenik in direktor družbe A. d. o. o. Najstarejša obveznost dolžnika je v plačilo zapadla 4. 1. 2018. Upnica je doslej neuspešno izterjevala ta dolg od dolžnika v davčnih izvršilnih postopkih. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so zapadle terjatve upnice ob vložitvi predloga za več kot 22-krat presegle dolžnikove povprečne mesečne prejemke, zaradi česar se domneva, da je dolžnik trajneje nelikviden v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Podana pa je tudi domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti dolžnika po 1. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP, saj dolžnik nima vrednejšega premoženja oziroma premoženje dolžnika predstavlja njegov delež v družbi A. d. o. o., ki je dejansko brez vrednosti.

6Po presoji pritožbenega sodišča dolžnik neutemeljeno navaja, da mu je sodišče odreklo možnost obrambe. Kot izhaja iz listin v spisu je sodišče prve stopnje dolžniku na naroku za začetek postopka osebnega stečaja dne 9. 2. 2022 res vročilo vlogo upnice z dne 20. 1. 2022. Iz navedenega zapisnika pa je razvidno tudi, da mu je sodišče dalo rok ene ure zaradi podaje odgovora na to vlogo. Dolžnik je izjavil, da roka ne potrebuje, ker vloge sedaj ne bo bral in zato tudi ni potrebe po prekinitvi naroka. Kot je razvidno iz navedenega se je dolžnik sam odrekel možnosti, da vlogo prebere in se o njej izjavi, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

7Dolžnik v pritožbi navaja tudi, da ni imel možnosti, da bi se pred pripravo odgovora na vlogo upnika posvetoval z odvetnikom. V pravdnem postopku velja načelo koncentracije glavne obravnave, kar pomeni, da se mora glavna obravnava, če je le mogoče, opraviti na enem samem naroku (drugi odstavek 298. člena ZPP). Navedeno načelo velja še toliko bolj v stečajnem postopku, v katerem ZFPPIPP določa načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Tako velja, da lahko sodišče preloži narok le, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so zato drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Preložitev naroka mora biti zato izjema, ne pa pravilo. Dopustna je le v primeru, če je izkazana zadostna skrbnost stranke same. Tudi ta očitek je zato po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen, saj je bil dolžnik dolžan sam poskrbeti za to, da bi ga na naroku zastopal odvetnik.

8Poleg tega je treba upoštevati tudi, da upnikova terjatev izhaja iz izvršilnega naslova (seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2) ter da je upnik že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navedel vsa pravno relevantna dejstva. V vlogi z dne 20. 1. 2022, pri čemer gre za kratko vlogo na nekaj straneh, upnik zato ni navajal ničesar bistveno novega. Dolžnik, ki roka za podajo odgovora na vlogo ni izkoristil ter na narok ni pristopil skupaj s pooblaščencem, se zato neutemeljeno sklicuje na to, da bi moralo sodišče prve stopnje narok preložiti. Po presojo pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da upravičeni razlogi za preložitev naroka niso podani (prvi odstavek 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9Dolžnik v pritožbi nadalje navaja, da mu predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnosti (POPSV) ni bil vročen. Iz zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izhaja, da davčni organ predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost vroči zavezancu za prispevke elektronske preko portala eDavki najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na peti odstavek 85. člena tega zakona vročitev velja za opravljeno z dnem, ko davčni organ odloži predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost v portal eDavki (četrti odstavek 353.a člena ZDavP-2). Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost velja za obračun prispevkov za socialno varnost zavezanca za prispevke za socialno varnost, če zavezanec za prispevke za socialno varnost ne odda svojega obračuna prispevkov (v elektronski obliki preko portala eDavki) najpozneje do roka iz prvega odstavka 353. člena ZDavP-2 (peti odstavek ZDavP-2). Glede na navedeno dolžnik tudi s pritožbenimi navedbami, da mu predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost ni bil vročen ne more uspeti, saj se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem, ko je davčni organ le-tega odložil v portal eDavki.

10Dolžnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na poslovanje družbe A. d. o. o., pa so nerelevantne, saj je upnik v tem postopku vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad fizično osebo in ne nad pravno osebo.

11Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.