VSL Sklep II Cp 741/2022

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom A. ulica 1 prekine (do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka zaradi ugotovitve (skupnega) pripadajočega zemljišča, ki se vodi pod opr. št. III N 402/2017).

2Predlagatelj vlaga pritožbo. Sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ v zvezi s 37. členom ZNP² in 3. členom ZVEtL-1.³ Navaja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zemljiške parcele niso identificirane. Predlagatelj ni udeleženec postopka III N 402/2017. Predlagal je vročitev izvedeniškega mnenja iz tega postopka, a ga ni prejel. Sodišče je napačno uporabilo 13. člen ZPP. Postopka nista v razmerju prejudicialnosti (odvisnosti), ampak prirejenosti. Predloga merita na delno isto zemljišče. Odločitev v eni zadevi je mogoča ne oziraje na odločitev v drugi zadevi. Predlagatelj se z vlogo z dne 23. 1. 2020 ni strinjal s prekinitvijo postopka, ampak z združitvijo s tistim delom postopka III N 402/2017, kjer se obravnava določitev dovoznih poti in parkirišč. Prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnih vprašanj niso v skladu z namenom zakonodajalca. Predlagatelj ni udeleženec postopka III N 402/2017. Zato v njem ne more biti odločeno o njegovih pravicah. Izpolnjeni so pogoji za materialno udeležbo v postopku III N 402/2017. Sodišče bi mu moralo podeliti lastnost udeleženca v navedenem postopku s sklepom (smiselna uporaba 5. člena ZVEtL-1).

3Nasprotni udeleženci niso odgovorili na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča se za obravnavanje predhodnih vprašanj ne uporabljajo določbe zakona, ki urejajo nepravdni postopek (49. člen ZVEtL-1). Izhajati je treba iz smiselne uporabe 13. člena ZPP, po katerem je predhodno vprašanje vprašanje o (ne)obstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna odločitev o glavni stvari. Sodišče lahko v vsakem konkretnem primeru, tako kot pravdno sodišče, po načelu ekonomičnosti, upoštevajoč smotrnost in učinkovitost reševanja predhodnega vprašanja ali prekinitve postopka, v okviru procesnega vodstva samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v matičnem postopku. Vselej ga omejujejo le absolutne omejitve obravnavanja predhodnega vprašanja, ki veljajo tudi za pravdno sodišče.

6Pritrditi je treba pritožbi, da je izpodbijani sklep tako pomanjkljiv, da ga ni mogoče preizkusiti niti glede vprašanja, ali gre v obravnavani zadevi za rešitev predhodnega vprašanja ali ne. Ne vsebuje namreč jasnega izreka, zaradi katerega postopka se prekinja obravnavani postopek, niti jasnih razlogov o predmetu obravnavanega in vzporednega postopka III N 402/2017, pa tudi ne jasnih ugotovitev in razlogov o predlogih udeležencev, podanih med postopkom. Sprejeta odločitev je v nasprotju s podanimi predlogi predlagatelja in nasprotnih udeležencev ter z doslej zbranim procesnim gradivom (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

7Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj sprva (12. 11. 2018) res podal predlog za določitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu A. ulica 1, in sicer na 12-ih parcelnih številkah, ki jih sodišče navaja v razlogih v točki 1.⁴ Vendar je prezrlo, da je v nadaljevanju postopka predlog modificiral:

- 19. 9. 2019 tako, da je na predlaganih zemljiških parcelah primarno predlagal določitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi, podredno določitev skupnega pripadajočega zemljišča za večstanovanjsko stavbo na naslovu A. ulica 1 ter za druge stavbe, za katere bi tako ugotovilo sodišče prve stopnje;

- 12. 1. 2021⁵ je vztrajal le še pri dotlej podanem podrednem predlogu za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča, in sicer na naštetih petnajstih zemljiških parcelah.⁶

8Nasprotni udeleženci so v vlogi z dne 23. 1. 2020,⁷ na katero se je oprlo sodišče, navajali, da vzporedno poteka več (nepravdnih in pravdnih) postopkov o istih zemljiščih, za katera ni jasno, katerim stavbam ali skupinam stavb so bila namenjena (zlasti za južni del soseske). Ocenjevali so, da bo potrebna uporaba 43. člena ZVEtL-1. Primarno so predlagali bodisi združitev s postopkom III N 402/2017, v kateri je bilo že izdano kompleksno izvedeniško mnenje izvedenke urbanistične stroke, bodisi prekinitev tega postopka do pravnomočnosti postopka III N 402/2017, z vključitvijo predlagatelja tega postopka in etažnih lastnikov drugih stavb v soseski v postopek N 402/2017 (prvi odstavek 5. člena in drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Podrejeno so se zavzemali za uporabo izvedeniškega mnenja, izdelanega v III N 402/2017 in I P 1904/2012, tudi v tem postopku, in sicer glede razdelitve zemljišč med stavbe v soseski.

9Sodišče ob takih podatkih spisa ni ugotovilo relevantnega dejanskega stanja o predlogih udeležencev v obeh postopkih. Prezrlo je nadaljnje predloge udeležencev. V nadaljevanju so namreč nasprotni udeleženci predlagali razdružitev postopka na parkirišča in ostala (skupna) pripadajoča zemljišča (zelenice), združitev postopka glede parkirišč z ostalimi postopki za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na parkiriščih v soseski in podredno ponovili predlog za uporabo izvedeniškega mnenja iz III N 402/2017 v tem postopku. Predlagatelj pa je z vlogo na red. št.104⁸ soglašal z razdružitvijo postopka na del, ki se nanaša na zelenice in na del, ki se nanaša na parkirišče. Vztrajal je pri določitvi skupnega pripadajočega zemljišča na parkiriščih,⁹ odločitev o uporabi izvedeniškega mnenja iz drugega postopka pa si je pridržal do vročitve navedenega mnenja.

10V nasprotju z vsemi navedenimi predlogi se izpodbijani sklep omejuje na odločitev o prekinitvi postopka, čeprav ni jasno, kaj sploh je predmet obravnavanega in vzporednega postopka, in kateri (dve) isti zemljiški parceli naj bi bili predmet obeh postopkov. Tako ni mogoče oceniti niti tega, ali gre res za reševanje predhodnega vprašanja (določitev individualnega pripadajočega zemljišča k posamezni večstanovanjski stavbi v soseski), ali (le) za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam v soseski. Če gre za določanje skupnega pripadajočega zemljišča k več večstanovanjskim stavbam v soseski, je odločitev o prekinitvi postopka za določitev skupnega pripadajočega zemljišča v drugem postopku - brez udeležbe tukajšnjih predlagateljev, materialnopravno napačna. Reševanja predlogov za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na istih parcelah k več večstanovanjskim stavbam v soseski, se je treba lotiti z združevanjem zadev v skupno obravnavo in z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v en (skupni) postopek. Sodišče mora na udeležbo potencialnih udeležencev v postopku določitve skupnega pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim stavbam paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da bi bilo zemljišče, ki je predmet postopka, skupno pripadajoče zemljišče ali pripadajoče zemljišče druge stavbe, katere zemljiškoknjižni lastnik še ni udeleženec postopka, mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so potencialni udeleženci, jih pozvati k izjavi, jih seznaniti s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice, ter odločiti, da se udeležijo postopka kot udeleženci (drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1 in prvi odstavek 5. člena ZVEtL-1).

11Izpodbijani sklep je bilo treba zaradi pomanjkljivosti in napačne uporabe materialnega prava torej razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). V njem bo moralo najprej ugotoviti, za kakšen predlog gre v obravnavanem in vzporednem postopku ter na katera zemljišča se oba predloga nanašata. Če bo ugotovilo, da gre za ista (skupna) pripadajoča zemljišča, bo moralo po uradni dolžnosti ugotoviti, ali so za ista zemljišča v teku drugi postopki za določitev skupnih pripadajočih zemljišč in kateri, nato pa odločiti o združitvi postopkov in o skupni obravnavi vseh predlogov, ki se nanašajo na iste zemljiške parcele. V prvi vrsti pa bo moralo seznaniti predlagatelja z izdelanim izvedeniškim mnenjem v postopku III N 402/2017, kot predlagajo nasprotni udeleženci in predlagatelj. Če bo ugotovilo, da sta predloga res vsebinsko povezana in se nanašata na iste zemljiške parcele, bo moralo po uradni dolžnosti poskrbeti, da bo predlagatelj udeležen v postopku III N 402/2017.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporabljen na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Ur. list RS, št. 16/2019.
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. list RS, št. 34/2017.
⁴ Tudi v tem delu je procesno gradivo povzeto premalo natančno, saj je napačno navedena parc. št. 323/529, ki je bila kasneje spremenjena, izpuščena je parc. št. 323/360.
⁵ Red. št. 94.
⁶ Stran 100 pripravljalne vloge na red. št. 94 spisa.
⁷ List. št. 126.
⁸ Z dne 29. 4. 2021.
⁹ Na naštetih zemljiških parcelah – stran 4 do 5 pripravljalne na red. št. 104.