VSRS Sklep VIII R 6/2022

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Kamniku.

1Tožnik je na Okrajno sodišče v Kamniku vložil tožbo, s katero zahteva od tožene stranke, da mu v roku petih dni od izdaje sodbe izroči in podpiše listino z naslednjo vsebino:

„Izjava o opravljanju inženirskih storitev

Podpisani A. A., univ. dipl. inž. str., kot direktor družbe A., d.o.o. izjavljam, da je B. B., ..., od 24. 1. 2017 do 1. 6. 2018 opravljal inženirske storitve projektiranja v našem projektivnem podjetju A., d.o.o..

V tem času je sodeloval z naslednjimi odgovornimi projektanti:

A. A., univ. dipl. inž. str. S-0110.“

Poleg tega je tožnik v tožbi podal tudi predlog za zavarovanje dokazov s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.

2Okrajno sodišče v Kamniku je tožbo skupaj s predlogom za zavarovanje dokazov vročilo toženi stranki v odgovor. Tožena stranke je v odgovoru na tožbo ugovarjala stvarno pristojnost delovnega sodišča. Poleg tega je navajala neustrezno določitev vrednosti spora, predlagala vsebinsko zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka, nasprotovala pa je tudi njegovemu predlogu za zavarovanje dokazov.

3Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom P 43/2021 z dne 9. 11. 2021 predlog tožnika za zavarovanje dokazov s postavitvijo sodnega izvedenca zavrnilo, s sklepom P 43/2021 z dne 7. 12. 2021 pa je odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena v nadaljnje reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

4Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je po prejemu navedenega sklepa vložilo spor o pristojnosti. Meni, da je za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Tožnik namreč kljub temu, da je bil zaposlen pri toženi stranki, ne uveljavlja nobene pravice iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor iz 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1). Izročitev izjave, kar tožnik vtožuje v tej sporni zadevi, ne predstavlja pravice in obveznosti, ki bi izvirala iz delovnega razmerja, saj izročitev te izjave ni pogojena z obstojem delovnega razmerja. Tožnik zahteva izročitev navedene izjave od tožene stranke kot od projektantske družbe (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS VIII R 1/2022 z dne 15. 2. 2022). Glede na to, da tožnik ne uveljavlja pravice, ki bi izhajala iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, tožnik in tožena stranka pa tudi nista v nobenem drugem razmerju, na podlagi katerega bi bilo mogoče določiti pristojnost delovnega sodišča, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani meni, da je za odločanje stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, in sicer glede na vrednost spornega predmeta (32. člen Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) Okrajno sodišče v Kamniku.

5Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku.

6Po prvem odstavku 17. člena ZPP sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe, ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Glede na drugi odstavek 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

7Iz tožbenih navedb izhaja, da je predmet spora v tej zadevi izročitev izjave o opravljanju inženirskih storitev projektiranja s strani tožene stranke, ki jo tožnik od tožene stranke uveljavlja ob sklicevanju na določbo 58. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 61/2017 in nadalj.; ZAID), na v spornem obdobju veljavni Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Ur. l. RS, št. 124/2003 in nadalj.; Pravilnik) in na določbe Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/2002 in nadalj.; ZGO-1, ki je bil v veljavi v spornem obdobju). Iz tožbenih navedb nadalje izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen pri toženi stranki, vendar pa pravica, ki jo vtožuje od tožene stranke, ne izvira iz njegovega delovnega razmerja. Te izjave tožena stranka ni dolžna izročiti tožniku kot njegov bivši delodajalec, temveč kot projektantska organizacija, pri kateri je tožnik pridobil določene praktične izkušnje, ki so pogoj za pristop k strokovnemu izpitu za pooblaščenega inženirja.

8Po 2. členu ZDSS-1 so delovna sodišča pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih (socialna sodišča pa v socialnih sporih) po določbah tega zakona. 5. člen ZDSS-1 določa stvarnost pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih. Po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje: a) o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja; b) o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki; c) o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom; č) v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom; d) o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja; e) o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov; f) o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom; g) o volonterskem opravljanju pripravništva; h) za katere tako določa zakon.

9Spora za izročitev izjave o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki jo mora pod pogoji, ki so določeni v ZAID oziroma v drugih pravno veljavnih predpisih, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor v smislu b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Kljub temu, da sta bila tožnik in tožena stranka v razmerju delavca in delodajalca, pa tožnik v tem sporu ne uveljavlja pravice, ki bi izhajala iz delovnega razmerja.¹ Gre za pravico, ki ni pogojena z delovnim razmerjem oziroma ne izvira iz delovnega razmerja.

10Glede na to pristojnost delovnega sodišča v tem sporu ob upoštevanju točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 ni podana. Za reševanje tega spora prav tako ni podana pristojnost delovnega sodišča po kateri od preostalih točk prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, pri čemer tudi drug zakon ne določa pristojnosti delovnega sodišča za reševanje tovrstnih sporov (točka h) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). V obravnavanem sporu gre za spor o pravici med fizično osebo in pravno osebo, ki ne izvira iz delovnega razmerja, zato je na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP (glede na vrednost spora, ki je označena v tožbi) za rešitev te zadeve pristojno okrajno sodišče.

11Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 46. člena ZPP oziroma prvim odstavkom 47. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku.

12Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

¹ Primerjaj s sklepom VIII R 1/2022 z dne 15. 2. 2022. V citirani zadevi je vrhovno sodišče odločalo v sporu o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Kamniku in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. V tej zadevi je tožnik (ki je tudi tožnik v tem sporu) od toženca (fizične osebe), vtoževal izročitev enake izjave, kot jo v tem sporu vtožuje od tožene stranke kot svojega delodajalca. To izjavo naj bi tožniku podal toženec kot pooblaščeni inženir in mentor. Vrhovno sodišče je sklenilo, da je za odločanje v navedenem sporu pristojno Okrajno sodišče v Kamniku, saj ne gre za delovni spor v smislu b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Obrazložilo je, da toženec in tožnik nista v razmerju delavca in delodajalca in da tožnik tudi ne uveljavlja nobene pravice iz delovnega razmerja.