VSK Sklep CDn 9/2022

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in predlog za vpis zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v zadevi Dn 223731/2020 s sklepom dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini, ki je navedena v uvodu tega sklepa, in sicer v korist A. A. in B. B. vsakega do 1/2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, zavrnilo.

2Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec, ki najprej povzema vsebino sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti, St xx/yy iz katerega izhaja, da se ugotovi, da je delež stečajne dolžnice A. A. na sporni nepremičnini do 1/2 in da se stečajnemu upravitelju nalaga, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist stečajne dolžnice A. A. do 1/2. Izpostavlja, da stečajni upravitelj ni sledil navedenemu sklepu, ko mu sodišče nalaga, da mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, ampak je vložil predlog po notarju brez zemljiškoknjižnega dovolila. V nadaljevanju pritožnik pvzema vsebino 67. in 68. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ter določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in opozarja, da se skupna lastnina vpiše tako, da se pri istem osnovnem položaju kot imetniki vpišejo vsi skupni lastniki (tretji odstavek 15. člena ZZK-1). Za solastnino velja drugače, saj se vpiše z več osnovnimi pravnimi položaji in sicer s toliko, kolikor je solastninskih deležev (drugi odstavek 15. člena ZZK-1). Iz vsega navedenega izhaja, da določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja in se s tem trenutkom skupna lastnina šele transformira v solastnino. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, in sicer, da se z uveljavljanjem deležev na skupnem premoženju ne vzpostavi solastnina v enakem razmerju na skupnem premoženju. Glede na vse navedeno bi po mnenju pritožnika že iz tega razloga sodišče moralo predlog za vknjižbo solastninske pravice zavrniti, ker se solastninska pravica ne sme vknjižiti. Iz vseh listin, s katerimi je sodišče razpolagalo, pa je razvidno, da je šlo za skupno lastnino zakoncev in ne za solastnino. Določba 83. člena DZ je tudi z nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Zaključek v zakonu je ustavno sporen, predvsem v primeru, ko drug zakonec ne prijavi izločitvene pravice in posledično velja fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na polovičnem deležu na skupnem premoženju. Takšen delež bo zakoncu priznan zaradi fikcije in to kljub temu, da to ni mogoče v skladu z voljo drugega zakonca in kljub temu, da drug zakonec izkazuje okoliščine, ki ga upravičujejo do večjega deleža na skupnem premoženju oziroma, da gre celo za izključno premoženje drugega zakonca. Ta višji delež pa mu preneha na podlagi fikcije, ker ni prijavil izločitvene pravice. Pritožnik izpostavlja še odločbo Ustavnega sodišča RS, U-I-44/2018 z dne 7.11.2019, kjer je sodišče odločalo o tretjem odstavku 310. člena in tretjem odstavku 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP in ugotovilo, da sta navedeni določbi v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je zelo restriktivno poseglo v pravico do lastninske pravice in navedlo, da zamuda roka s prijavo izločitvene pravice, kakor tudi opustitev dejanj za uveljavitev izločitve pravice, nimata za posledico prenehanja izločitvene pravice. Pritožnik se sklicuje tudi na dopis Odvetniške pisarne C. C. z dne 14.1.2019, ki je bil poslan upravitelju D. D. iz katerega izhaja, da se je dolžnica izjasnila o morebitnem skupnem premoženju in izrecno navedla, da nima nobenega premoženja in da tudi skupno premoženje ne obstaja. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, sklep o vpisu razveljavi in predlog za vpis solastninske pravice pri sporni nepremičnini zavrne.

3Na pritožbo nasprotnega udeleženca je po stečajnem upravitelju odgovorila predlagateljica. Izpostavlja, da zemljiškoknjižni predlog v tej zemljiškoknjižni zadevi zadevi temelji na vpisu lastninske pravice na osnovi pravnomočnih sodnih odločb. Po pravilu res judicata ni možna ponovna presoja utemeljenosti sodnih odločb v okviru zemljiškoknjižnega postopka, v kateri se po določbah ZZK-1 omejeno presoja veljavnost listin, ki so priložene zemljiškoknjižnemu predlogu. Skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca je preteklo dejstvo. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na kršitev 23. člena Ustave RS. Kot izločitveni upnik je imel možnost ugovarjati in se morebiti tudi pritožiti zoper sklepe sodišča v postopku osebnega stečaja predlagateljice opr. št. St xx/yy, vendar pa pritožnik te svoje možnosti ni izkoristil, čeprav je za problem vedel in ga je upravitelj s tem, celo v osebnem razgovoru, seznanil. Če pritožnik svoje možnosti sodelovanja v postopku ni izkoristil, ni kršen 33. člen Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi je nepremičnina s parcelno št. 94 k.o. ... vknjižena na nasprotnega udeleženca B. B. do celote. Listine na podlagi katerih je predlagateljica predlagala vpis novih pravnih položajev pri navedeni nepremičnini in pri njih vknjižbo lastninske pravice do 1/2 na A. A. in do 1/2 na B. B. so: - sklep o začetku postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. St xx/yy nad dolžnico A. A., - sklep istega sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnico A. A. in dopolnilni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v postopku osebnega stečaja na dolžnico A. A., s katerim je sodišče ugotovilo, da je delež stečajne dolžnice A. A. na obravnavani nepremičnini 1/2 in stečajnemu upravitelju naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini, v korist stečajne dolžnice A. A. do 1/2.

6Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pravilno pojasnilo, da je zemljiškoknjižni postopek formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo, v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, vendar navedenega določila ni pravilno uporabilo. Katero listino v smislu 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) predstavljajo zgoraj navedene listine, pa prvostopenjsko sodišče ni niti navedlo, kot tudi ni pojasnilo, zakaj šteje, da stanje vpisa v zemljiško knjigo dovoljuje vpis¹. Razlogi izpodbijanega sklepa so zato tudi vsebinsko prazni. Dovolitev predmetnega vpisa je prvostopenjsko sodišče utemeljilo na 83. členu DZ, kar je pravno zmotno.

7Ali neko premoženje glede katerega stečajni dolžnik ni vknjižen kot lastnik, solastnik ali skupni lastnik, predstavlja skupno premoženje, ni stvar stečajnega postopka. Če upravitelj meni, da je stečajni dolžnik (so)lastnik premoženja, pri katerem je kot lastnik vknjižen drug zakonec oziroma bivši zakonec, tega ne more reševati stečajno sodišče. Ta vprašanja je treba rešiti v pravdnem postopku kot matičnem postopku za ugotavljanje skupnega premoženja, ki je kontradiktoren in v katerem ima drugi, ki je vknjižen kot lastnik premoženja, možnost izjave o stališčih stečajnega upravitelja, ki jih pretrese pravdno sodišče, uveljaviti pa je mogoče tudi vsa pravna sredstva, ki so dopustna v pravdnem postopku. Postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku pa ni temu namenjen. 83. člen DZ je tako mogoče uporabiti le, ko je kot lastnik vknjižen stečajni dolžnik², z njim se varuje pravice drugega zakonca; zakon mu priznava polovični delež na premoženju, ki je skupno premoženje, lahko pa uveljavlja večji delež, če upravitelj polovični ali večji delež prereka, ga mora drugi uveljaviti v pravdnem postopku. Pritožba ima prav, da je razlaga 83. člena DZ, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje neustavna, saj s sklepom stečajnega sodišča, ki s stališča nasprotnega udeleženca niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in v njem ni sodeloval, ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico pritožnika, ki sploh ni bil stranka stečajnega postopka.

8Glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi zemljiškoknjižni predlog ni utemeljen. Listine, ki jih je k predlogu priložila predlagateljica, ne morejo biti podlaga za predlagani vpis. Zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru nasprotnega ugodilo in sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika spremenilo tako, da se vpis ne dovoli (tretja točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Dejstvo je, da je kot imetnik lastninske pravice v zemljiški knjigi vknjižen nasprotni udeleženec, da se vpis predlaga na podlagi sklepov stečajnega sodišča v osebnem stečaju zoper predlagateljico in da se z enim od sklepov nalaga predlagateljici (stečajnemu upravitelju) da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice do 1/2 na predlagateljico (stečajna dolžnica).
² Tako VSL sklep Cst 278/2021 z dne 13.7.2021. Glej tudi Gregor Dugar, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, stran 249 do 259.